Stališče NČR DNS in SNS
Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (predsednik), Jelena Aščič (podpredsednica), Davorin Koron, Ranka Ivelja, Sonja Merljak Zdovc, Tatjana Pirc, Neva Železnik in Anja Gorenc, (člani), je na seji 15. decembra v primeru Jožef Kerneža proti novinarju spletnega portala Požareport Bojanu Požarju ugotovilo, da je novinar kršil Kodeks novinarjev Slovenije.
Primer: Jožef Kerneža proti novinarju spletnega portala Požareport Bojanu Požarju
Po prepričanju pritožnika Jožefa Kerneže je novinar Bojan Požar v prispevku z naslovom Pijani štajerski policisti. Se zaleteli, nesrečo prikrili in grozili. Komandir pa napredoval, objavljenem 7. februarja 2015 na spletnem portalu Požareport, kršil 1., 2. in 3., člen Kodeksa novinarjev Slovenije.
Prvi člen kodeksa naj bi novinar kršil z navedbo: »Toda šlo naj bi zgolj za navidezno usposabljanje, v resnici pa za poslovilno zabavo takratnega poveljnika posebne enote Zorana Mušiča, ki se je konec leta tudi res upokojil.« Pritožnik pravi, da bi novinar, če bi preveril informacije, ugotovil, da je šlo za izdelan program usposabljanja, ki so se ga policisti držali in se po njem (4. 12. 2014) tudi usposabljali. Kršitev 1. člena po mnenju pritožnika predstavlja tudi novinarjev zapis v prispevku: »Na cesti (podrobnosti še niso znane) pravzaprav iz ceste, so zbili neko drugo vozilo, kjer je poleg voznika bil tudi otrok.« Ta informacija je po trditvi pritožnika nepreverjena, saj da je prišlo le do oplazenja vozil in nikakor ne do zbitja katerega od vozil s ceste. Prav tako ne drži, da podrobnosti niso znane, pravi pritožnik. Tretja trditev, ki po prepričanju pritožnika pomeni kršitev 1. člena, se glasi: »Čeprav naj bi taista štajerska visoka policijska funkcionarja, Danijel Lorbek in Jožef Kerneža, še lani disciplinsko obravnavala in kaznovala policista, ker je enkrat zamudil v službo.« Pritožnik trdi, da je informacija povsem netočna. Kot pojasnjuje, je policist pred tem že večkrat zamudil v službo ali jo brez dovoljenja predčasno zaključil. Ker ustna opozorila niso zalegla, ni bilo več nobene druge razumne možnosti kot uvedba ustreznega postopka, dodaja pritožnik.
Drugi člen kodeksa je po prepričanju pritožnika novinar kršil že v naslovu prispevka, ki se glasi: »Pijani štajerski policisti. Se zaleteli, nesrečo prikrili in grozili. Komandir pa napredoval.« Jožef Kerneža v tem vidi nekorektno in osebno žaljivo prikazovanje zamenjave svojega delovnega mesta, in sicer kot posledice prometne nesreče, ki so jo zakrivili pijani policisti, sam pa naj bi bil potem nagrajen. Pri tem pojasnjuje, da je bil razpis za delovno mesto objavljen že 16. maja 2014, obvestilo o njegovi izbiri pa izdano 4. julija istega leta. Navedba, da je s tem napredoval, je relativna, saj je novo delovno mesto uvrščeno v nižji plačni razred in v nižji naziv, dodaja pritožnik. Kršitev 2. člena po mnenju pritožnika pomeni tudi zapis: »Po navedbah naših virov je vse to zelo dobro vedel tudi nekdanji komandir policijske postaje v Lenartu Jožef Kerneža, vendar tudi on ni storil ničesar. Kaj šele, da bi ukrepal zoper pijane policiste. Še več. Danijel Lorbek ga je tri tedne kasneje, v sklopu kadrovskih menjav znotraj policije, ki sta jih izvedla ministrica za notranje zadeve Vesna Gjoerkeš Žnidar in novi generalni direktor policije Marjan Fank, postavil za inšpektorja in celo poveljnika posebne enote mariborske policije.« To po mnenju pritožnika pomeni, da je nekaj vedel, a ni ukrepal, in da je tako zlorabil položaj. V resnici o dogodku ni vedel ničesar, ker je bil takrat na potovanju v Mehiki, zagotavlja. Tudi če bi bil z dogodki seznanjen, iz Mehike verjetno ne bi mogel ukrepati in stvari prikrivati, pravi pritožnik in dodaja, da je za zadevo izvedel šele po vrnitvi domov, ko so proti policistom že potekali postopki.
Tretji člen kodeksa je po prepričanju pritožnika novinar kršil z zapisom: »Pred nami je ekskluzivna in zares srhljiva zgodba o štajerskih policistih, korupciji, pijančevanju med delovnim časom, povzročeni prometni nesreči, grožnjah državljanu v zbitem avtomobilu, prikrivanju prometne nesreče in celo napredovanju šefov teh policistov na višje položaje. Gre za zgodbo na relaciji med Mariborom in Lenartom v slogu ameriških policijskih trilerjev, objavljamo pa jo na podlagi doslej zbranih insajderskih informacij (zato nekatere tudi pišemo v pogojniku), medtem ko vpleteno vodstvo Policijske uprave Maribor uradno še vedno molči.« Karneža ugotavlja, da zapis vsebuje hude obtožbe, ki imajo elemente več kaznivih dejanj (zloraba uradnega položaja, nevestno delo v službi, prikrivanje … ). Ne gre pa za ekskluzivno zgodbo, ker je bila novica o omenjeni prometni nesreči objavljena v časniku Večer že 18. 12. 2014, pravi pritožnik. Kot dodaja, je bila novica o nesreči posredovana medijem. Kršitev 3. člena kodeksa pritožnik zaznava tudi v zapisu: »Pijani policisti so pobegnili na domačo policijsko postajo v Lenartu in ‘skrili’ vozilo. Čeprav so vsi na policiji točno vedeli, kaj se je zgodilo, so pijanim policistom – po dogovoru – omogočili pobeg na domove, naslednjih 24 ur pa so bili nedosegljivi. Šlo je še dlje. Voznika, ki je utrpel prometno nesrečo, so policisti naslednji dan obiskali na domu in ga kakor »prepričali« (mu grozili?!), naj raje molči. To naj bi storil celo na podlagi naročila vodstva policije v Lenartu!« Besedilo po prepričanju pritožnika vsebuje hude obtožbe o prikrivanju, grožnjah drugemu udeležencu in zaroti, ki naj bi jo vodilo vodstvo policijske postaje. Ob tem pojasnjuje, da policisti vozila niso imeli kam skriti, ker policijska postaja nima garaž, parkirano je bilo na platoju in v zvezi z omenjeno nesrečo pregledano. Zagotavlja še, da drugemu udeležencu prometne nesreče niso bile izrečene nikakršne grožnje. Za kršitev 3. člena Jožef Kerneža šteje še navedbo v prispevku: »Ker pa govoric in tudi protestov posameznih policistov znotraj mariborske policijske uprave zaradi hudih očitkov o klientelizmu in korupciji ni bilo mogoče popolnoma utišati, je direktor policijske uprave Danijel Lorbek pijane policiste, odgovorne za prometno nesrečo, vendarle predlagal za disciplinski postopek. Toda naši viri opozarjajo, da naj bi bilo Decimalglede postopka že vse dogovorjeno in da omenjeni policisti ne bodo kaznovani.« Pritožnik pojasnjuje, da je bil omenjeni voznik takoj po dogodku črtan iz sestava posebne policijske enote, zoper vse udeležence pa da so bili izvedeni ustrezni postopki in z ustreznimi ukrepi zaključeni že pred objavo Požarjevega prispevka. Jožef Kerneža še opozarja, da je novinar Požar prošnjo za pojasnila svojih informacij tiskovnemu predstavniku PU Maribor prek elektronske pošte poslal v petek, 6. februarja 2015 ob 17.39 uri, ko ga ni bilo več v službi. Primer, na katerega so se nanašala novinarjeva vprašanja, je bil star več kot dva meseca, informacija je bila že 18. 12. 2014 prek časnika Večer v javnosti skupaj z odgovorom oziroma s pojasnilom tiskovnega predstavnika policije. Novinar bi lahko z objavo počakal do odgovora, meni pritožnik. Višji policijski svetnik je novinarju odgovor poslal 7. februarja 2015 ob 9.13 uri. Toda prispevek je bil na spletu objavljen že ob 6. uri.
Novinar Bojan Požar na pritožbo ni odgovoril.