Avtohiša Kolmanič proti novinarju Svet24 Gabrijelu Toplaku

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (predsednik), Davorin Koron, Tatjana Pirc, Neva Železnik, Nina Jerman, Anja Gorenc, Jernej Rovšek (člani), je na seji 5. januarja 2016 v primeru Avtohiša Kolmanič proti novinarju Svet24 Gabrijelu Toplaku ugotovilo, da novinar ni kršil Kodeksa novinarjev Slovenije. Sonja Merljak Zdovc in Katarina Vučko sta glasovali proti stališču.

Primer: Avtohiša Kolmanič proti novinarju Svet24 Gabrijelu Toplaku

Avtohiša Kolmanič & CO d. o. o., zanj odvetnica Mojca Veljkovič, novinarju Gabrijelu Toplaku očita, da je v članku z naslovom Poslali sporni letak, ki je bil objavljen 19. junija 2015 v časopisu Svet24, in članku Trenja med mariborskimi serviserji: Kdo sme na servis in kam?, ki je bil istega dne objavljen na spletnem portalu svet24.si, kršil 2., 4., 5., 6. in 10. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju kodeks).

Pritožnik trdi, da je novinar kršil 10. člen kodeksa z naslovom Poslali sporni letak. Ta je po mnenju pritožnika zavajajoč, saj da povprečni bralec naslov razume tako, kot da je letak, ki govori o tem, da je treba redne preglede novih avtomobilov znamke OPEL opravljati pri pooblaščenem serviserju, posredovala Avtohiša Kolmanič. Po mnenju pritožnika takšen letak niti ne obstaja, zato po njihovem mnenju ni mogel razburiti serviserjev iz Maribora, kot je zapisano v podnaslovu (‘Serviserje v Mariboru in okolici je razburil letak, ki kupcem novih avtomobilov narekuje, kje naj servisirajo vozila’).

Po mnenju pritožnika je novinar kršil 2. člen kodeksa s tem, da je v člankih omenjal zgolj en pooblaščeni servis, to je Avtohišo Kolmanič, zaradi česar povprečni bralec enači letak s konkretno avtohišo. Ker letak po prepričanju Avtohiše Kolmanič ne obstaja, tudi ni mogel razburiti serviserjev iz Maribora, kot je to zapisano v podnaslovu članka, trdi pritožnik. Poleg tega v članku ni nikjer navedeno, da bi letak lahko izdal tudi kakšen drugi pooblaščeni serviser in ne Avtohiša Kolmanič, navaja pritožnik.

2. člen kodeksa je po prepričanju pritožnika novinar kršil tudi z zapisom besedne zveze ‘držanje strank’, saj da namiguje, da je sporni letak posredovala Avtohiša Kolmanič. Po njihovem mnenju je novinar bralcu predstavil, da je Avtohiša Kolmanič avtor letaka tudi s tem, da je k članku priložil fotografijo izključno te družbe, z imenom te družbe in ne tudi kakšnega drugega pooblaščenega serviserja.

4. člen kodeksa je po mnenju pritožnika novinar kršil s tem, ker ni v popolnosti predstavil stališča Avtohiše Kolmanič, saj je njihove pisne odgovore le delno povzel, poleg tega se ni odzval na vabilo na pogovor, kjer bi mu vodstvo avtohiše pokazalo vse njihove letake in odgovorilo na vprašanja.

Pritožnik novinarju očita, da v članku ni navedel, da Avtohiša Kolmanič ni imela celovitega vpogleda v sporni letak. V članku pa novinar ni pojasnil, da gre pri letaku očitno za obvestilo izpred 10 let, ki takrat niti ne bi bilo sporno, če bi ga izdal kateri koli pooblaščen serviser, trdi pritožnik.

Pritožnik očita novinarju, da je kršil 5. člen kodeksa s tem, ker bralcu ni pojasnil, da gre za nepreverjene informacije, da je kdo takšen letak oz. obvestilo sploh pošiljal v času pred objavo članka, na primer v letu 2015.

6. člen kodeksa pa naj bi novinar po mnenju pritožnika kršil s tem, da ni navedel vira informacij, kateremu serviserju naj bi Avtohiša Kolmanič škodovala oz. želela škodovati, in komu naj bi bil letak posredovan. Prav tako ni navedel vira, ki bi avtorju članka posredoval informacije o domnevnem pošiljanju letaka s strani Avtohiše Kolmanič.

Novinar Gabrijel Toplak je na pritožbo odgovoril in očitke zavrnil. Opozarja, da nikjer v člankih – torej niti v naslovu niti v besedilu – ni zapisal, da je Avtohiša Kolmanič pošiljala letake. Ob tem poudarja, da je v prispevku večkrat poudaril, da so v Avtohiši Kolmanič takšno ravnanje zanikali, s čimer meni, da je objektivno poročal o novici. Po njegovem mnenju povprečni bralec iz naslova ter podnaslova, kjer ne omenja Avtohiše Kolmanič, in iz začetka članka ‘Pri pooblaščenem serviserju zatrjujejo, da letaka niso poslali /…/’, ne more sklepati, da je ravno Avtohiša Kolmanič pošiljala omenjene letake.

Glede očitane kršitve 4. člena kodeksa je zatrdil, da ni zamolčal nobene ključne informacije za razumevanje obravnavane teme, in da si je pridobil pritožnikovo izjavo, ki jo je tudi predstavil v članku. Opozarja na zapis v članku o tem, kako so v Avtohiši Kolmanič na novinarjevo vprašanje odgovorili: ‘Sodeč po fotografiji bi bil lahko napisan kot sestavni del servisne knjižice, vendar že zelo stare.’ S tem je, kot trdi, predstavil vse, kar mu je očitano, da ni predstavil.

Na očitke glede kršitev 5. in 6. člen kodeksa je poudaril, da je v članku vselej navajal, da gre za anonimni vir, ki pa ga ni dolžan navesti. Dodal je, da mu je njegov vir, ki je bil še nedolgo tega zaposlen pri pritožniku, zatrdil, da so v Avtohiši Kolmanič pošiljali takšne letake.

To, kot trdi novinar, mu je delno v odgovoru potrdil tudi menedžer prodaje v avtohiši Jure Zupan, ki je dejal, da so Oplovi letaki zdaj v črni barvi, medtem ko so bili rumeni, s kakršnim je razpolagal novinar, sestavni del stare servisne knjižice. Po novinarjevem mnenju tako ni težko zaključiti, da je imela Avtohiša Kolmanič vpogled v letak, saj jim ga je poslal po elektronski pošti.

SKLEP:

Novinar Gabrijel Toplak ni kršil 2., 4., 5., 6. in 10. člena Kodeksa novinarjev Slovenije

Obrazložitev: NČR meni, da novinar ni kršil 10. člena kodeksa, saj naslov članka ne potvarja vsebine. Po mnenju NČR novinar ni predstavljal dejstev na osebno žaljiv in nekorekten način in ni kršil 2. člena kodeksa, ker ni nikogar osebno žalil. To, da se v članku omenja zgolj en pooblaščeni servis, to je Avtohišo Kolmanič, ne pomeni, da bi lahko enačili letak s konkretno hišo, sploh ker je novinar na več mestih zapisal, da v avtohiši zanikajo, da bi pošiljali letake. Iz istega razloga prav tako ni mogoče sklepati, da je avtor letaka omenjena avtohiša – na podlagi tega, da je ob članku fotografija le Avtohiše Kolmanič in ne še katerega drugega pooblaščenega serviserja.

Besedna zveza »držanje strank«, ki po mnenju pritožnika namiguje, da je sporni letak posredovala Avtohiša Kolmanič, je uporabljena v izpovedi vira novinarjeve zgodbe. Tudi če bi NČR ocenjevalo, da besedna zveza ‘držanje strank’ pomeni nekorektno predstavljanje podatkov oz. dejstev, novinar ne krši 2. člena kodeksa, če besedno zvezo uporabi v citatu nekoga drugega. Kot rečeno, nobena od navedb ni osebno žaljiva.

Novinar tudi ni kršil 4. člena kodeksa, saj ni zamolčal informacij, ključnih za razumevanje obravnavane teme. Odgovor oz. odziv pritožnika je pridobil in ga skladno z novinarsko prakso tudi povzel. To, da se novinar ni odzval na vabilo za pogovor, ne predstavlja kršitve kodeksa, saj je odziv oz. odgovore na vprašanja iskal preko drugega komunikacijskega kanala, to je preko elektronske pošte. Prav tako je uporabil odgovor Avtohiše Kolmanič, s katerim opozarja, da je lahko letak star in da je bil sestavni del njihove servisne knjižice. Že iz odgovora pritožnika pa je mogoče sklepati, da so imeli vpogled v sporni letak, na katerega so se odzivali.

Novinar v članku navaja, da se je nanj z letakom obrnil manjši mariborski serviser, iz česar je lahko razumel, da je letak v obtoku danes in ne pred 10 leti. Ker je novinar razpolagal s spornim letakom, ne gre za nepreverjeno informacijo. Na to, da gre za ugibanja, je opozoril tudi z navedbo v uvodu, da »zgodba, s katero se je na nas obrnil manjši mariborski serviser z letakom, s katerim je podkrepil svojo izpoved, nedvomno pušča več dvomov in odprtih vprašanj«, zato NČR meni, da ni kršil 5. člena kodeksa.

Novinar je v članku večkrat navedel, da je informacije oz. letak pridobil od vira, ki je želel ostati anonimen, zato mu ga po kodeksu ni treba razkriti, saj bi razkritje lahko škodovalo viru. Zato ni kršil 6. člena kodeksa.