7. 12. 2015 je začel veljati nov Pravilnik o delu NČR. Vse pritožbe vložene po tem datumu bodo obravnavane po novem pravilniku.
Za pritožnike sta ključni dve spremembi in sicer je skrajšan rok za oddajo pritožbe iz45 dni na 30 dni od dogodka, ki naj bi po pritožnikovem mnenju sodil med primere neetičnega ravnanja novinarja. Druga večja sprememba se nanaša na primere, ko je proti novinarju v isti zadevi sprožen tudi postopke na rednem sodišču. Po novem
“NČR zavrže pritožbo, če je v zadevi, ki je predmet pritožbe na NČR začet postopek pri sodišču v Rebubliki Sloveniji.”
Pritožnike ponovno opozarjamo tudi, da je vsaki pritožbi potrebno priložiti izjavo, da:
Zadeva, ki je predmet postopka pred NČR, ni v obravnavi pred rednim sodiščem, in da pritožnik do zaključka postopka ne bo vložil predloga ali tožbe pri sodišču v Republiki Sloveniji.
OBRAZLOŽITEV KLJUČNIH SPREMEMB
Predlagane spremembe Pravilnika je Novinarsko častno razsodišče oblikovalo na podlagi svoje prakse ter procesnih in vsebinskih težav, ki so se pojavile v delovanju NČR. Nekatere spremembe je razsodišče v svojem delovanju dejansko že uveljavilo in jim spremembe Pravilnika le sledijo, druge so popolnoma nove. Veliko sprememb je redakcijske narave, nekaj pa je tudi bolj ključnih in tiste želimo posebej obrazložiti:
– Opredeljen je postopek izvedbe in glasovanje na dopisnih sejah, ki do sedaj ni bil definiran.
– Očitnemu konfliktu interesov, ki predvideva avtomatično izločitev je dodan tudi postopek, ko član sam predlaga izločitev. V tem primeru NČR glasuje o njegovi izločitvi.
– Rok za pritožbo je iz 45 dni skrajšan na 30 dni. Člani NČR so zaradi velikega števila pritožb in vedno večje kompleksnosti primerov, saj pritožbe pišejo odvetniške pisarne, vedno bolj obremenjeni in komaj še v razumnem času, ki ga javnost in novinarji pričakujejo, sprejemajo svoje odločitve. Menimo, da tudi krajši rok zadošča za oddajo pritožbe. Hkrati pa potencialno zmanjšuje pripad novih primerov.
– Postopek delovanja NČR, ko pritožnik hkrati s pritožbo na NČR v isti zadevi sproži tudi postopek na rednem sodišču, je razsodišču v preteklosti povzročal veliko težav. Zelo težko je spremljati potek sodnih postopkov in ugotavljati, kdaj je potrebno sprejete, vendar zamrznjene odločitve objaviti. Razsodišče je bilo odvisno predvsem od informacij udeležencev v postopku. V zvezi s tem je razsodišče naredilo tudi veliko napako, ko je objavilo razsodbo v primeru Mladine, ko sodni postopek še ni bil končan. Razsodišče se je zato odločilo, da predlaga sledečo rešitev: »NČR zavrže pritožbo, če je v zadevi, ki je predmet pritožbe na NČR začet postopek pri sodišču v Republiki Sloveniji.«
To je tudi v skladu s smislom samoregulacije, ki predvideva razreševanje etičnih dilem in konfliktov v okviru samoregulativnih organov, na podlagi etičnih in poklicnih standardov, kot alternativo zakonskim in sodnim mehanizmom.
– Tajnik NČR je po novem generalni sekretar DNS. To je dejansko stanje že nekaj let, saj je obseg dela prevelik, da bi lahko eden od članov NČR opravljal tudi delo tajnika.
– NČR obravnava le novinarske prispevke, ki so objavljeni v medijih vpisanih v razvid medijev. To je bila že dosedanja praksa, saj razsodišče ni pristojno za odločanje ali je določena spletna stran, lokalno glasilo, blog … medij ali ne.