Stališče NČR DNS in SNS
Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (predsednik), Davorin Koron, Tatjana Pirc, Neva Železnik, Nina Jerman, Anja Gorenc, Jernej Rovšek (člani), je na seji 9. februarja 2016 v primeru Mestna občina Velenje proti novinarjema Dela Brigite Ferlič Žgajnar in Urbanu Červeku ugotovilo, da novinarja nista kršila Kodeksa novinarjev Slovenije.
Primer: Mestna občina Velenje proti novinarjema Dela Brigite Ferlič Žgajnar in Urbanu Červeku
Mestna občina Velenje (pritožnik) se je na NČR obrnila zaradi članka z naslovom Jezero s presihajočimi bakterijami, avtorjev Brigite Ferlič Žgajnar in Urbana Červeka, ki je bil v Delu objavljen 14. septembra 2015.
Pritožnik novinarjema očita, da sta kršila 1., 2., 3. in 6. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.
Novinarja sta v prispevku pisala o tem, da je bilo v vzorcu vode iz Velenjskega jezera 27. julija lani v 100 mililitrih vode zabeleženih 816 koliformnih bakterij fekalnega izvora. Rezultati analize so bili objavljeni na občinski spletni strani, na reklamnem panoju v Cankarjevi ulici v Velenju, na panoju pri vstopni točki do velenjske plaže ter na objektih avtokampa in čolnarne.
Po poizvedovanju novinarjev o nenadnem povečanju količine bakterij v vodi pri podjetju Erica, ki izvaja monitoring vode, so iz podjetja odgovorili, da je izvajalec preiskav, to je Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, naredil napako pri vpisovanju podatkov in da sta bili v vzorcu dve koliformni bakteriji fekalnega izvora.
Ob tem sta novinarja v mednaslov zapisala Kam je odplavalo 814 bakterij? Po mnenju pritožnika sta novinarja s takšnim mednaslovom kršila 2. člen kodeksa, saj da nista uporabila pravih informacij, ki sta jih pridobila, ker bakterije niso odplavale nikamor, pač pa je šlo le za napako pri vpisovanju podatkov. Pritožnik meni, da gre za nekorektno izjavo, ki nima podlage v dejstvih, in da sta novinarja vedela, da takšno število bakterij v jezeru ni nikoli obstajajo, pa sta se vseeno odločila za provokativen naslov odstavka, iz katerega da bode v oči neresnica.
Isti člen kodeksa sta novinarja po prepričanju velenjske občine kršila z zapisom: »Ker gre za mikrobiološko preiskavo in s tem za žive organizme, seveda vzorčenja ni mogoče ponoviti, možno pa je bilo večkratno preverjanje stanja na isti lokaciji. Vendar tega, kot je razvidno iz analiz, ne počnejo.« Pritožnik pojasnjuje, da se monitoring Velenjskega jezera izvaja v kopalni sezoni enkrat tedensko, in to od leta 2013, kar da so tudi pojasnili novinarju Červeku v elektronskem sporočilu, ki je bilo poslano 9. septembra 2015. Zato je po mnenju pritožnika nepojmljvo tolmačenje novinarjev glede neobstoja večkratnega preverjanja stanja na isti lokaciji
Pritožnik tudi meni, da sta novinarja z istim odstavkom kršila tudi 3. člen kodeksa, saj da pri občini nista iskala odziv na hude obtožbe. Po njihovem mnenju ta odstavek meče slabo luč na občino, ki je naročnik vzorčenja vode.
2. člen kodeksa je bil po mnenju pritožnika kršen tudi z zapisom, da monitoring vode v Velenjskem jezeru v kopalni sezoni enkrat na teden po naročilu tamkajšnje občine že tretje leto izvaja podjetje Erico. Pritožnik navaja, da v stavku manjka beseda javnem (torej javnem naročilu), zaradi česar je po njegovem mnenju besedilo nepopolno; povprečen bralec, ki ne pozna ureditve javne uprave in postopkov javnega naročanja, si lahko napačno razlaga povezavo med lastništvom podjetja Erico, ki izvaja meritve, in med izbiro podjetja za izvajanje monitoringa Velenjskega jezera. Takšno navajanje je po mnenju občine nekorektno in zavajajoče.
Z izpuščanjem besede je bil po mnenju pritožnika kršen tudi 1. člen kodeksa, saj da sta bila novinarja o dejstvu izvedenega javnega naročila vzorčenja vode obveščena, pa sta kljub temu v odstavku uporabila zgolj besedo naročanje namesto javno naročanje, kar je po mnenju pritožnika nepopolna informacija, torej napaka.
Kot nekorektno in žaljivo je pritožnik označil zapis v prispevku: »Če se v nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano dogajajo opisane napake, se poraja vprašanje, kako lahko državljani, v tem primeru kopalci, zaupajo, da je z vodo vse v redu. Če je Velenjsko jezero občasno onesnaženo s fekalijami, se pojavlja dvom o varnosti kopalcev in uspešnosti Erica pri nadzoru nad neoporečnostjo vode.« Po mnenju občine so namigovanja glede ogroženosti kopalcev neutemeljena, dvom v neustrezno sestavo vode pa neresničen in umetno vzpostavljen, saj se količina fekalnih bakterij ni nikoli dvignila nad zakonsko dovoljen nivo, odkar se izvaja monitoring Velenjskega jezera.
Po mnenju pritožnika sta novinarja s tem kršila 1. člen kodeksa, saj da sta navajala neresnične podatke, ker nivo ogroženosti ni nikoli presegel zakonsko dovoljene meje in tako tudi ni moglo priti do kakršnega koli pomisleka o morebitni neustreznosti vode za kopanje, novinarja pa da sta bralcu skušala vzbuditi neupravičen dvom o varnosti, ki nima podlage v dejstvih in dokazih. Pritožnik ocenjuje, da sta s tem kršila tudi 2. člen kodeksa, saj da sta podatke predstavila nekorektno. Ker občine nista povprašala za izjasnitev o tem, sta po mnenju pritožnika kršila tudi 3. člen kodeksa.
Pritožnik je tudi prepričan, da sta novinarja kršila 2. člen kodeksa s tem, ko sta ob izjavi Vere Vogrinčič z Arsa zapisala, da je gospa »neposredna tudi pri pojasnjevanju teh skrivalnic«. Po pritožnikovem mnenju je izraz skrivalnice na tem mestu popolnoma neumesten in neprimeren ter zavajajoč. Trditev v članku, da je ekološko stanje Velenjskega jezera neustrezno, je po mnenju pritožnika preuranjena in po vsej verjetnosti vzeta iz konteksta, saj je postopek za uvrstitev Velenjskega jezera na seznam kopalnih voda na državni ravni še vedno v teku in torej ni zaključen. Ker novinarja na takšne navedbe nista poiskala odziva občine, sta po mnenju pritožnika kršila tudi 3. člen kodeksa.
Pritožnik novinarjema očita kršitev 1. in 3. člena kodeksa tudi z zapisom o občini: »Torej je jasno, da jim je še kako v interesu, da bi bili dotedanji rezultati monitoringa vode čim boljši. Na to pa neizogibno vplivajo podatki o tem, kje, kdaj in kolikokrat se voda vzorči.« Pritožnik trdi, da je namigovanje na možnost vpliva na izbiro izvajalca ter na možnost vpliva na to, kakšni bodo rezultati, skrajno nesramno in neprimerno ter da kaže na novinarjevo nepoznavanje sistema lokalne samouprave. To sicer po mnenju pritožnika ne bi bilo sporno, če bi se novinarja o tem predhodno pozanimala in preverila pravilnost zapisanega. Ker tega nista storila, sta po pritožnikovem mnenju kršila 1. in 3. člen kodeksa.
Kodeks sta novinarja, kot trdi pritožnik, kršila tudi z navajanjem izjav Ivanke Gale z Nacionalnega inštituta za javno zdravje o nujnosti izdelave »profila kopalne vode, ki ga verjetno za konkretno jezero ni«, ter da je treba ob »vsaki spremembi, kot je tudi nenaden porast števila bakterij, nameniti posebno pozornost, ugotoviti vzroke zanjo in jih odpraviti«. Na občini trdijo, da je bil profil kopalne vode izdelan že leta 2013. Po njihovem mnenju je razvidno, da Ivanka Gale ne pozna konkretne situacije, novinarjema pa očita, da sta njene izjave pisala brez konteksta in brez preverjanja dejstev pri vseh vpletenih. Tako sta po prepričanju pritožnika objavila nepopolne in nepreverjene informacije, ki mečejo slabo luč na velenjsko občino. Ker nista preverila točnosti informacij, sta po mnenju občine kršila 1. člen kodeksa, 2. člen pa, ker da sta dejansko stanje predstavila nekorektno. Tudi pri teh izjavah občina novinarjem očita, da nista skušala pridobiti njihovega odziva, zato sta po mnenju pritožnika kršila 3. člen.
Pritožnik novinarjema očita še kršitev 6. člena kodeksa. To naj bi storila z zapisom, da bi »morali biti testi, po mnenju dobro obveščenih, veliko bolj pogosti in bolj obsežni«, in torej nista razkrila vira informacije.
Novinarja sta v odgovoru vse očitke pritožnika zavrnila kot neutemeljene. Trdita, da sta točnost zbranih informacij preverjala, da sta korektno poročala na podlagi dejstev in podatkov, za vse podatke pridobivala mnenje nasprotne strani ter navedla vire informacij, razen v primerih, kjer sta jih bila dolžna varovati.
O mednaslovu, ki ga problematizira pritožnik, sta zapisala, da je dejstvo, da je 814 bakterij čez noč izginilo oz. odplavalo iz podatkov o analizi vode Velenjskega jezera. Njihove trditve, da bakterije niso nikamor odplavale, ker jih v vodi ni nikoli bilo, po mnenju novinarjev ni mogoče niti dokazati niti ovreči, saj vzorci vode tistih vzorčenj ne obstajajo več. Da gre le za napako pri prepisovanju, pa je to brez oprijemljivih dokazov le trditev izvajalcev monitoringa, ki ji lahko verjamemo ali pa tudi ne, sta navedla v odgovoru.
Glede očitkov, da sta kršila 2. člen kodeksa, ko sta zapisala, da je gospa »neposredna tudi pri pojasnjevanju teh skrivalnic«, pa pojasnjujeta, da si skrivalnice na občini privoščijo s tem, ko na svoji spletni strani na tabelah o monitoringu navajajo »Rezultati analize kopalne vode pri čolnarni«, čeprav Velenjsko jezero ni uvrščeno med kopalne vode. S tem po njunem mnenju zavajajo obiskovalce, ko so prepričani, da se kopajo v vodi, nad neoporečnostjo katere bdi država, kar ni res.
Po njunem mnenju je še kako relevantno vprašanje, koliko izvajalec monitoringa zasluži od tega posla in kakšne so njegove morebitne povezave z občino. Ob tem pa poudarjata, da sta te podatke navedla v okvirčku, ločeno od teksta in nimajo povezave s podatki o javnem naročilu, kar skuša v svoji pritožbi prikazati občina. Da je občina pri oddaji poslov zavezana javnemu naročilu, pa je po mnenju novinarjev jasno vsakemu laiku.
Očitek, da članek na Občino Velenje »meče slabo luč«, je po njunem mnenju neupravičen, saj meče slabo luč predvsem na strokovnjake, ki izvajajo monitoring.
Zanikata tudi kršenje 3. člena kodeksa, saj trdita, da bi bilo neupravičeno pričakovati, da bi pri pripravi članka prosili občino, da se »izreče« o dejstvih, ki jih morda razume kot negativna, zadevajo pa monitoring vode, ki ga za njih izvaja zunanji izvajalec. Ob tem sta poudarila, da sta o analizah za mnenje vprašala izvajalce, kar je iz članka razvidno. Zato po njunem mnenju ne drži očitek, da sta zadevo predstavila enostransko in nista dala možnosti »drugi strani«, saj sta navedla pojasnila tako Erica kot Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano.