Stališče NČR DNS in SNS
Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (predsednik), Jelena Aščič (podpredsednica), Katarina Vučko, Sonja Merljak Zdovc, Davorin Koron, Anja Gorenc, Tatjana Pirc, Neva Železnik (člani), je na seji 23. februarja letos v primeru KIK Textilien und Non-Food, zanj odvetniška pisarna Vladimir Bilić (v nadaljevanju KIK) proti novinarki POP TV Barbari Golub, odgovorni urednici informativnega in športnega programa Tjaši Slokar Kos in odgovornemu uredniku spletne strani 24ur.com Denisu Oštirju odločilo, da so novinarka in urednika kršili Kodeks novinarjev Slovenije.
Primer: KIK Textilien und Non-Food, zanj odvetniška pisarna Vladimir Bilić (v nadaljevanju KIK) proti novinarki POP TV Barbari Golub, odgovorni urednici informativnega in športnega programa Tjaši Slokar Kos in odgovornemu uredniku spletne strani 24ur.com Denisu Oštirju
Pritožnik KIK novinarki, odgovorni urednici in odgovornemu uredniku očita, da so v prispevku z naslovom (Ne)oporečne obleke in igrače, objavljenem 7. 10. 2015 v oddaji 24 ur zvečer in v spletnem članku z naslovom V dveh tednih zaradi nevarnih kemikalij umaknili dva otroška dežna plašča, objavljenem 8. 10. 2015 na spletni strani omenjenega medija, kršili 1., 3., 4., 5., in 10. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju Kodeksa).
Kot piše pritožnik, so bile v spornem videoprispevku v oddaji 24 ur zvečer objavljene hude obtožbe, da določeni otroški izdelki vsebujejo rakotvorne snovi. Pri tem sicer noben proizvajalec in distributer ni bil poimensko naveden, vendar pa se je ves čas, ko je bil govor o rakotvornih otroških izdelkih, v ozadju predvajala pritožnikova blagovna znamka KIK (ali z logotipom ali z izpisano besedo), s čimer se je po prepričanju pritožnika pri gledalcih vzbudil napačen vtis, da naj bi bili rakotvorni prav pritožnikovi izdelki za otroke. Objavljena je bila tudi izjava inšpektorice, v ozadju pa se je spet pojavljala pritožnikova blagovna znamka, s čimer se je po prepričanju pritožnika ustvaril zavajajoč vtis, da naj bi inšpektorica obravnavala in sankcionirala izdelke KIK, kar pa po trditvi pritožnika ne drži.
Enaka vsebina je bila objavljena tudi v omenjenem spletnem članku, nadaljuje pritožnik. Kot opozarja, se tu pojavi še podnaslov “s slovenskega trga inšpektorji v dveh tednih umaknili dva otroška dežna plašča, saj vsebujeta nevarne kemikalije, ki – ob dolgotrajnem stiku s kožo – lahko povzročajo raka in mutacije celic.” Pritožnik pojasnjuje, da omenjena otroška izdelka nista bila naprodaj v nobeni od slovenskih trgovin KIK oziroma na slovenskem trgu. Zato inšpektorji neobstoječih izdelkov s slovenskega trga niso mogli umakniti, dodaja pritožnik. Spletni članek ni podpisan, a pritožnik sklepa, da je delo novinarke Barbare Golub, odgovornost za objavo pa pripisuje odgovornemu uredniku Denisu Oštirju. Pritožnik sklene, da oba sporna novinarska prispevka vsak zase in skupaj kot celota širita lažne in nepreverjene informacije, ki kljub temu, da izrecno ne omenjata imena pritožnika, s slikovnim materialom neupravičeno aludirata na KIK. 1. člen Kodeksa naj bi novinarka Barbara Golub, urednica Tjaša Slokar Kos in urednik Denis Oštir kršili, ker zbranih informacij niso preverili, ne pri KIK-u ne pri pristojnem inšpektoratu. Če bi to storili, bi ugotovili, da inšpektorji niso umaknili omenjenih izdelkov s slovenskega trga, pravi pritožnik. Netočnosti niso popravili niti potem, ko so jih nanje v KIK-u opozorili, dodajajo. 3. člen Kodeksa so po prepričanju pritožnika kršili, ker na hude obtožbe, da so bili v pritožnikovih trgovinah naprodaj nevarni (rakotvorni) otroški izdelki in da so jih inšpektorji odstranili s slovenskega trga, niso niti poskušali poiskati odziva. 4. člen Kodeksa so prekršili, pravi pritožnik, ker so pri navedbah spletne strani Rapex zamolčali ključno informacijo, da se sporna otroška plašča nista prodajala na slovenskem tržišču oziroma v prodajalnah KIK. Ob tem je objavljena še lažna informacija, da naj bi slovenski inšpektorji izdelek umaknili s slovenskega tržišča, dodajajo. 5. člen Kodeksa so prekršili, ker so nepotrjene informacije objavili, ne da bi na to opozorili bralce oziroma poslušalce, nadaljuje pritožnik. 10. člen Kodeksa je bil kršen z navedbo v podnaslovu k spletnemu članku, da “so s slovenskega trgainšpektorji v dveh tednih umaknili dva otroška dežna plašča”, kar je po trditvah pritožnika lažna in izmišljena informacija. Pritožnik dodaja, da je 13. 10. 2015 na POP TV naslovil zahtevo za objavo popravka, vendar so jo odgovorni zavrnili.
Na pritožbo so odgovorili novinarka Barbara Golub, urednica Tjaša Slokar Kos in urednik Denis Oštir, pri čemer zanikajo kršitve Kodeksa. Novinarka Barbara Golub pojanjuje, da je bil namen njenega prispevka opozoriti gledalce kot potrošnike, naj bodo previdni pri nakupu zlasti otroških izdelkov, ki so zdravju škodljive. Izhodišče je bil resda odpokllic dveh spornih otroških plaščev, ki so se prodajali v prodajalnah pritožnika, vir pa je bil seznam vseevropskega hitrega obveščanja potrošnikov RAPEX, v katerega je vključena tudi Zveza potrošnikov Slovenije, dodaja. Prodajalec plaščev v prispevku ni bil omenjen niti enkrat, pravi novinarka. Njegovo ime se sicer pojavi v dveh kadrih – posnetkih RAPEX-ovega seznama, na katerih pa v fokusu ni proizvajalec, pač pa sestavine spornih plaščev. Kader traja manj kot štiri sekunde, ob imenu proizvajalca pa je še množica informacij, ki bi jih gledalec težko povezal s pritožnikom, je prepričana novinarka. Četudi bi se to zgodilo, prispevek ne potvarja vsebine, dodaja. Čeprav video prispevek za pritožnika pomeni hude obtožbe, te držijo in so podkrepljene z več strokovnimi mnenji, pravi novinarka, ki je kot problematične v prispevku predstavila tudi izdelke drugih proizvajalcev. Članek je torej informativen, ne senzacionalističen, pravi. Dejstvo, da se pritožnik sklicuje na to, da spornih plaščev niso odkrili slovenski inšpektorji, po prepričanju novinarke ne spremeni ničesar, saj je Slovenija del skupnega evropskega prostora, stroka pa je ugotovila in utemeljila vpliv kemijske sestave plašča na zdravje in ga zato umaknila iz prodaje.
Z enakimi pojasnili očitke pritožnika zavrača urednica Tjaša Slokar Kos. Po njenem mnenju ni potrebno preverjati vsako odločitev uradne inštitucije pri strankah v postopku. Gre za uradne ugotovitve vseevropskega hitrega obveščanja RAPEX, v katerega je vključena tudi Zveza potrošnikov Slovenije. V primeru, da v kateri od članic Evropske unije odkrijejo zdravju škodljiv izdelek, ta država izvede odpoklic in obvesti ostale države članice oziroma pristojne institucije, pojasnjuje urednica Tjaša Slokar Kos. Do odpoklica omenjenega izdelka je nedvomno prišlo, dokazano je tudi, da je proizvajalec dveh spornih izdelkov KIK in da je odpoklic zanju veljal tudi za Slovenijo, dodaja urednica.
Odgovorni urednik spletne strani 24ur.com Denis Oštir podrobneje pojasnjuje vlogo in pravila RAPEX-a. Novinarka in urednika niso prekršili 1. člena, saj je podjetje KIK s tekstilnimi izdelki prisotno tudi v Sloveniji, odpoklic omenjenega izdelka velja tudi za območje Slovenije in na to je opozorila Zveza potrošnikov Slovenije, odgovarja Denis Oštir. Urednik Oštir pravi, da ne novinarka ne voditelj oddaje nista izrekla besed, ki jih sicer navaja pritožnik, da: “naj bi bili v pritožnikovih trgovinah naprodaj nevarni (rakotvorni) otroški izdelki ter da naj bi bili le-ti šele s strani inšpektorjev odstranjeni s slovenskega trga.” Poleg tega v prispevku ni bil uporabljen logotip podjetja, blagovna znamka pa je uporabljena zgolj v primerih, ko gre za prikaz uradne spletne strani sistema RAPEX, kjer je blagovno znamka KIK v uradnem kontekstu uporabila pristojna in certificirana ustanova, dodaja urednik spletne strani Denis Oštir, ki zanika kršitev 3. člena Kodeksa. Kršitvi 4. člena Denis Oštir oporeka z uveljavljenim prostim pretokom blaga na območju EU, tako da je pravica slovenskih potrošnikov, da so o škodljivih in nevarnih izdelkih obveščeni ne glede na to, ali so na voljo na prodajnih policah v Sloveniji ali ne. 5. člena Kodeksa novinarka in urednika po prepričanju Denisa Oštirja nista kršila, saj je novinarka v svojem prispevku povzemala podatke, navedene v uradnem sistemu institucij Evopske unije. 6. Urednik Denis Oštir še pravi, da podnaslov k spletnemu članku ne potvarja vsebine samega članka, saj vsebinsko povsem ustreza dejanskemu stanju in kršitve 10. člena torej ni bilo.