Kristian Radan proti novinarju Dnevnika Petru Lovšinu

Peter Lovšin ni kršil 1., 2., 3. in 4. člena kodeksa.

Obrazložitev: NČR najprej ugotavlja, da je članek Brata Radan doma delala poskuse klasično novinarsko poročilo o dogajanju na javni obravnavi na sodišču. Novinar je povzel besede in trditve, ki so bile izrečene na glavni obravnavi v »primeru Ivan Radan«. Dodajanje morebitnih odzivov, nestrinjanj prizadetih, ni v skladu s prakso poročanja s sodnih obravnav.
Razsodišče je večkrat opozorilo, da je izraz nekorekten v 2. členu kodeksa vsebinsko tesno povezan z izrazom osebno žaljiv, torej v pomenu osebno žaljiv in zato nekorekten. V primerih, ki jih navaja pritožnik kot kršitve 2. člena, ni našlo osebne žaljivosti, zato meni, da novinar ni kršil tega člena.

Pritožnik trdi, da v pošti prijateljici v bruseljsko organizacijo, ki opravlja klinične preiskave, nikoli ni zaprosil, da bi ta opravila nadzor na Nevrološki kliniki, da prošnja ni bila uradna in da se pri tem ni lažno predstavljal. Kristian Radan je NČR predstavil samo del korespondence, v njej manjka njegova elektronska pošta v Bruselj, odgovor bruseljske prijateljice pa nakazuje, da je za takšno prošnjo vendarle šlo. Vendar NČR iz priloženega gradiva ne more ugotoviti, ali je bila to edina pošta ali pa je pritožnik razsodišču predstavil samo del, ki mu ustreza. Bruseljska prijateljica namreč v pismu pravi tudi: »Malo narobe si me razumel«, kar govori o tem, da je bilo korespondence na to temo več. Prav tako brez avtentične kopije elektronskega sporočila razsodišče ne more oceniti, ali je Kristian Radan v Bruselj pisal zares 17 dni prej, preden je prišla v javnost afera s kalijem, kot trdi sam. Zato ne more razsojati o morebitni kršitvi 1. člena v tem delu članka. Pritožnik pravi, da je izjava o kralju Lazarju iztrgana iz konteksta, odstavek pa naj bi si novinar izmislil, hkrati pa razloži, da je bil to odgovor na tožilkino vprašanje, zakaj se je predstavljal lažno. Potemtakem je bilo lažno predstavljanje vendarle tudi predmet obravnave. Torej tudi v tem delu besedila ni bilo kršitve 1. člena. Zakaj novinarju v tem primeru ni treba iskati odziva (3. člen), je razsodišče razložilo že v uvodu tega sklepa.

NČR meni, da izraz »enormne količine psihoaktivnih zdravil«, ki jih je Ivan Radan predpisal sebi, svojemu bratu in še nekaterim bližnjim, ustreza dejanskemu stanju, tudi če morda na sojenju ni bila uporabljena prav beseda »enormno«. Tako je na sojenju pričal tudi predstavnik ZZZS, ki je dejal, da gre »za izjemno obsežno predpisovanje ozkega nabora zdravil …« Tudi pritožnik sam priznava, da je brata prosil, naj mu predpiše več zdravil na zalogo, po njegovih trditvah zaradi – kasneje sicer nerealiziranega – dvoletnega usposabljanja na Japonskem. Kristian Radan tudi ni predložil nobenega dokazila ali korespondece, ki bi dokazovali, da je bil na to podoktorsko usposabljanje tudi napoten. Zato NČR v novinarjevem zapisu ni našlo kršitve 4. člena.
Prav tako pritožnik ni priložil zapisnika z obravnave, do katerega ima očitno dostop in se nanj sklicuje, ko spodbija zapisano trditev, da ga je tožilka vprašala, zakaj se za zdravila ni obrnil na psihatra ali osebno zdravnico. Njegov odgovor, da je brat izjemen strokovnjak in da »tudi če bi imel na izbiro fička in ferrarija, bi izbral ferrarija«, navajajo tudi drugi mediji. Radan sicer trdi, da tožilka ni vprašala eksplicitno tega in naj bi bil zapis zato nekorekten. Kot je NČR že razložilo, to ne more biti kršitev 2. člena, saj tudi če bi bila pritožnikova trditev točna, v zapisanem ni nobenih znakov novinarjeve osebne žaljivosti.

NČR se ne strinja, da bi naslov članka Brata Radan doma delala poskuse namigoval na sporno in nezakonito početje. Novinar je le navedel izjavo Kristiana Radana, da sta z bratom doma (zgolj dvakrat) eksperimentirala s propofolom in sanvalom, ker ju je zanimalo, ali pomaga proti migreni. Razsodišče je tudi v tem primeru ugotovilo, da v zapisu ni znakov nekorektne osebne žaljivosti in potemtakem tudi ni kršitve 2. člena kodeksa.

Prav tako ni našlo osebne žaljivosti v trditvi, da so bili izgovori Ivana Radana na očitke vse bolj bizarni (čudni, nenavadni, op.: po slovarju tujk), saj so nekateri zares težko verjetni in neprepričljivi. Tako tisti o neznanem zakonskem paru brez zdravstvenega zavarovanja, ki naj bi mu Ivan Radan pomagal z recepti za velike količine xanaxa, kot drugi o tem, da je zato ponaredil dokumente dunajske klinike, kjer naj bi se zdravil, pa se ni, ker mu je presedalo, da se je nekdo vtikal v njegovo osebno življenje.
Kristian Radan je NČR posredoval tudi dopis Direktorata za policijo odvetniku Milanu Krstiću zaradi nezadovoljstva z vodenjem predkazenskega postopka. Ker iz njega ni razvidno, v čem naj bi bil dopis povezan s člankom, ki je predmet pritožbe, ga razsodišče ni upoštevalo.