A. B., zanjo odvetniška družba Pirc Musar in partnerji, proti Petri Rupnik, odgovorni urednici Svet24, in Barbari Repovž, odgovorni urednici spletnega medija Svet24

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (predsednik), Jelena Aščić (podpredsednica), Davorin Koron, Ranka Ivelja, Tatjana Pirc, Neva Železnik, Katarina Vučko (člani), je na seji 18. aprila 2017 v primeru A. B., zanjo Odvetniška družba Pirc Musar in partnerji, proti Petri Rupnik, odgovorni urednici Svet24, in Barbari Repovž, odgovorni urednici spletnega medija Svet24, ugotovilo, da sta urednici kršili Kodeks novinarjev Slovenije.

Primer: A. B., zanjo odvetniška družba Pirc Musar in partnerji, proti Petri Rupnik, odgovorni urednici Svet24, in Barbari Repovž, odgovorni urednici spletnega medija Svet24

Po mnenju pritožnice sta odgovorni urednici zaradi objave članka “Njegov zadnji spust z Velikega Oltarja”, objavljenega 3. 1. 2017 v tiskanem mediju Svet24, in članka “xxx (ime izpuščeno zaradi varovanja zasebnosti) z Velikega Oltarja zdrsnil v smrt”, objavljenega 3. 1. 2017 ob 20.42 v elektronskem mediju Svet24.si, kršili 17. in 19. člen Kodeksa novinarjev Slovenije. Oba članka sta nepodpisana, iz besedila ni jasno, kdo je pisec, zato naj bi bil po mnenju pritožnice kršen tudi 13. člen , saj da se mora novinar vselej predstaviti kot novinar.
V članku »Njegov zadnji spust z Velikega Oltarja”, so objavljene tri fotografije (v spletni izdaji pa dve – ena s podpisom »osebni arhiv«) pokojnega S. K. (polno ime je znano NČR), ki se je smrtno ponesrečil pri spustu z gore Oltar. Avtorica fotografij je pritožnica, dostopne pa so bile zgolj prek njenega zasebnega Facebook profila. Objavljeno je polno ime smrtno ponesrečenega, njegova starost, kraj prebivališča, članstvo v alpinističnem odseku. Poleg tega so v posebnem okviru objavili tudi poslovilne besede pritožnice – tudi te objavljene na njenem zasebnem Facebook profilu, ki je sicer zaprt za široko javnost. Po mnenju pritožnice je očitno, da ni javnega interesa za objavo tragične zgodbe o smrti med plezanjem, ki bi pretehtal nad pravico do pokojnikove in njene zasebnosti. Po mnenju pritožnice, bi moral medij pridobiti dovoljenje prizadetih, če je želel poročati o dogodku. Tako pa so bližnji prizadeti ne le zaradi tragičega dogodka samega, ampak tudi zaradi pisanja o njem. Odgovorna urednica, piše v pritožbi, se ni izognila senzacionalističnemu pisanju, o čemer pričata že naslova obeh člankov. Zaradi naštetega naj bi kršila 17. člen kodeksa.
Prav tako pa urednica ni pokazala zadostne obzirnosti pri poročanju in objavi fotografij oseb, ki jih je doletela nesreča, kar sicer terja 19. člen Kodeksa novinarjev Slovenije. Odgovorna urednica naj bi neupravičeno razkrila osebno zgodbo o žrtvi in še povečala bolečino pritožnice ob izgubi, saj ji je z razgaljanjem dogodka pred javnostjo onemogočila intimno žalovanje za pokojnikom.

V imenu obeh odgovornih urednic je odgovorila Petra Rupnik. Zapisala je, da nobena od njiju ni članica ne društva novinarjev ne novinarskega sindikata. Zavrača očitek, da sta bila v obeh člankih kršena 17. in 19. člen, saj da vsebina ni bila pisana senzacionalistično niti ni širše razgrinjala pokojnikovega osebnega življenja. 13. člena kodeksa naj ne bi kršili, ker nista avtorici nobenega od obeh člankov.

SKLEP:

Odgovorni urednici sta kršili 17. in 19. člen kodeksa, nista pa kršili 13. člena.

Obrazložitev: NČR je že večkrat opozorilo, da je vsak objavljen novinarski prispevek po objavi podvržen kritični presoji javnost. Vsak posameznik, ne le član novinarske organizacije, lahko v skladu z ustavno zajamčeno svobodo izražanja misli in govora tak prispevek tudi ocenjuje v javnosti. Novinarsko častno razsodišče to počne v skladu s profesionalnimi merili, ki pri presoji veljajo za vsakega novinarja enako, le da pri članih društva novinarjev in sindikata izreka razsodbe, pri nečlanih pa stališča. To je tudi v skladu z vsebino poravnave v tožbi o tem vprašanju proti društvu in sindikatu novinarjev, sklenjene 7. 5. 2009.

13. člen kodeksa ne govori o tem, da mora novinar svoj prispevek podpisati, pač pa o tem, da se mora pri zbiranju podatkov predstaviti kot novinar. Zato NČR meni, da ta člen kodeksa ni bil kršen. V primerih, ko avtor ni znan oziroma ga odgovorni v mediju ne želijo razkriti, odgovornost za vsebino nosi odgovorni urednik oziroma urednica .

Novinarsko častno razsodišče meni, da je javni interes za objavo dogodka obstajal – vsaj kot opozorilo, da so alpinistične ture v tem času zelo nevarne celo za izkušene alpiniste. O tem govorijo tri smrtne nesreče v gorah v sorazmerno kratkem (zimskem) obdobju. Vendar pa NČR hkrati meni, da besedilo ne bi izgubilo verodostojnosti, če pokojnik ne bi bil omenjen s polnim imenom in drugimi podatki, ki ga identificirajo v javnosti. Za objavo teh podatkov (tudi polnega imena in poklica soplezalke) ni obstajal nikakršen javni interes, ki bi prevladal nad pravico do pokojnikove zasebnosti. Ta ni bil javna osebnost, zaradi česar bi morda lahko bila pravica poseganja v zasebnost širša. Zato sta oba medija, s tem pa tudi njuni odgovorni urednici, kršila 17. člen kodeksa.

NČR meni, da naslova nista prestopila meje senzacionalizma. Opozarja pa, da fotografije, objavljene na Facebooku, niso prosto dostopne za objavo v medijih. Namenjene so zgolj krogu sledilcev in ne širši javnosti. Tudi če dostop ne bi bil omejen, je lahko zgolj avtor tisti, ki dovoli medijsko objavo. V tem primeru pa sta fotografiji uporabljeni tudi v povsem drugem kontekstu od tistega, ki jim ga je na Facebooku namenila avtorica fotografij. Enako velja za besedilo slovesa, ki ga je pritožnica zapisala na Facebooku. Delila ga je s prijatelji na omrežju, ne pa tudi z javnostjo. Objava teh fotografij in omenjenega besedila ne kaže posebne obzirnosti, ki jo nalaga 19. člen v zvezi z osebami, ki jih je doletela nesreča ali družinska tragedija, zato je NČR v tem prepoznalo kršitev 19. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.