Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (predsednik), Katarina Vučko, Davorin Koron, Tatjana Pirc, Neva Železnik, Jernej Rovšek, Anja Gorenc (člani), je na seji 27. februarja 2018 v primeru Lidija Hauptman, Ekonomsko-poslovna fakulteta, proti Tadeji Anžlovar, TV Slovenija, odločilo, da novinarka ni kršila Kodeksa novinarjev Slovenije.
Primer: Lidija Hauptman, Ekonomsko-poslovna fakulteta, proti Tadeji Anžlovar, TV Slovenija
Doktorica Lidija Hauptman, izredna profesorica in dekanica Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru, v pritožbi meni, da je Tadeja Anžlovar v Dnevniku TV Slovenija v prispevku Sprejem tujih študentov, objavljenem 4. 10. 2017, kršila 4., 5., 6. in 15. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju Kodeksa).
4. člen Kodeksa naj bi kršila z navedbo: »V razpisu Ekonomsko-poslovne fakultete piše, da če je vpisanih manj kot 20 študentov, je izvedba učnih enot prilagojena številu študentov. Šola torej izredni študij organizira po svoje.« Slednje, trdi pritožnica, ne drži. V prispevku je tudi rečeno, da se je mariborska univerza »odgovoru izognila in poslala kar sporočilo fakultete, in sicer, da z vsakim študentom sklenejo pogodbo, v kateri je določen tudi obseg študija, pa tudi, da se lahko vsak udeleži predavanj in vaj za redne študente«. Pritožnica pravi, da je Univerza v Mariboru novinarki na njeno vprašanje pisno odgovorila, da je izvedba programov skladno z 90. členom statuta UM in besedilom Razpisa za vpis na diplomske in podiplomske študijske programe prilagojena glede na dejansko število vpisanih študentov in da se s posameznim študentom sklene pogodba, v kateri je seznanjen tudi z obsegom izvedbe. Iz zapisa pa da je razvidno, da fakulteta sledi zakonodaji in predpisom, ki natančno predvidijo postopke, pravice in obveznosti, zato študij organizira izključno skladno s predpisi RS in ne po svoje, mimo predpisov.
4. člen naj bi novinarka kršila, ker je zavestno zamolčala posredovane informacije v celoti, te pa da so bistvenega pomena za razumevanje teme.
S trditvijo, da šola izredni študij organizira po svoje, naj bi Tadeja Anžlovar kršila tudi 5. člen Kodeksa, saj fakulteta organizira ta študij skladno z vsemi akti UM in letnimi načrti pedagoškega procesa EPF. Po mnenju pritožnice gre zato za nepotrjene informacije in ugibanja novinarke, ki javnosti kljub pisnemu odgovoru Univerze v Mariboru ni opozorila, da informacije niso preverjene niti nujno točne.
Z isto trditvijo naj bi novinarka prekršila tudi 6. člen Kodeksa, ker da ni upoštevala odgovora Univerze v Mariboru (o tem, da študij poteka v skladu z akti UM in EPF), zaradi česar povprečni uporabnik informacije ne more preveriti.
Poleg tega pa naj bi s trditvijo, da fakulteta organizira izredni študij po svoje, prekršila tudi 15. člen Kodeksa, saj gre pri tej trditvi za njeno stališče, ki pa ni odraz pravega stanja. Ni upoštevala odgovora UM, namesto tega pa je, trdi pritožnica, podala svoj komentar, na kar v prispevku ni opozorila. Razlika med poročilom o dejstvih in komentarjem zato ni vidna.
Novinarka Tadeja Anžlovar je na pritožbo odgovorila. Meni, da ni kršila nobenega od navedenih členov Kodeksa. Za očitano kršitev 4. člena Kodeksa pravi, da gre v stavku, da »šola izredni študij organizira po svoje« le za najbolj preprost način pojasnila zapletenega besedila razpisa. Nikjer v prispevku pa ni rečeno, da to šola počne »mimo predpisov«. To torej ne pomeni, da je zamolčala informacije, ključne za razumevanje obravnavane teme, še manj, da bi to storila zavestno.
Tadeja Anžlovar tudi zavrača, da bi kršila 5. člen Kodeksa, ker naj bi objavila nepotrjene informacije, na kar da ni opozorila. Fakulteta ji je namreč na vprašanje, kako ima organiziran študij za tuje študente, odgovorila, da »se način izvedbe in organiziranja študija vsako leto posebej opredeli v besedilu razpisa za vpis«, kar gledalcu ne pove dosti, več bi mu, če bi izvedel, kaj piše v razpisu. Meni, da trditev, da fakulteta organizira izredni študij po svoje, ni nepotrjena informacija, govorica ali ugibanje, ampak zgolj poenostavljeno pojasnjeno besedilo razpisa, ki pravi, da je, če je vpisanih manj kot 20 študentov, izvedba učnih enot prilagojena številu študentov.
Novinarka pravi, da je v prispevku navedla, da je »v razpisu fakultete zapisano…«, torej je vir informacije naveden. Opozarja, da je novinarjevo delo med drugim tudi selekcija informacij. Odgovor Univerze v Mariboru, da se izvedba študija sklada s statutom in razpisom, je za gledalca premalo, saj mora dobiti tudi informacijo o tem, kakšna je izvedba oziroma kako je organiziran študij, ne pa kje lahko informacijo pridobi, ta podatek pa da je poskušala pridobiti z nadaljevanjem iskanja informacij. Po njenem neupoštevanju odgovora fakultete ni neetično, saj bi šele z njim dobili nepopolno informacijo, bistva pa ne bi mogli izluščiti.
Tudi 15. člen Kodeksa po mnenju novinarke ni bil kršen, saj ob trditvi, da fakulteta organizira študij po svoje, ni dajala nobenih vrednostnih sodb. Navajanje tega, da je izvedba izrednega študija skladna s statutom in razpisom, gledalcu ne pomaga preveč. Odgovora na ključno vprašanje, kako je študij organiziran, pa da od fakultete ni dobila.
Poleg tega novinarka trdi, da je bil odnos EPF in Univerze v Mariboru skrajno neprimeren in aroganten. Pritožnica ni bila po telefonu nikdar dosegljiva, na pisne odgovore je bilo treba čakati, prav tako nihče od odgovornih ni bil dosegljiv za vprašanja o odhodu tujega študenta na drugo fakulteto, odziva pa tudi ni bilo na prošnjo za izjavo pred kamero.
Na prošnjo Razsodišča je novinarka poslala tudi korespondenco z EPF in UM, zlasti tri vprašanja o številu tujih študentov, organizaciji študija za tuje študente in ceni študija ter odgovore, ki jih je prejela.