Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (predsednik), Sonja Merljak Zdovc, Davorin Koron, Neva Železnik, Jernej Rovšek, Anja Gorenc (člani), je na seji 8. maja 2018, v primeru Ekonomsko poslovna falkulteta proti novinarki Večera Jasmini Cehnar, ugotovilo, da novinarka ni kršila Kodeksa novinarjev Slovenije.
Primer: Ekonomsko poslovna falkulteta proti novinarki Večera Jasmini Cehnar
Ekonomsko poslovna fakulteta (v nadaljevanju EPF) Univerze v Mariboru (zanjo dekanja Lidija Hauptman) očita novinarki Večera Jasmini Cehnar, da je v članku z naslovom Bajni prejemki profesorjev EPF, objavljenem 27. 7. 2017 v časniku Večer, kršila 1., 3., 5., 6. in 15. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju kodeksa).
1. člen kodeksa je po prepričanju pritožnice EPF novinarka kršila s tem, da je povzela članek časnika Dnevnik, ki je zapisal, da “so na fakulteti, kljub temu da naj bi bila na njej zbrani največji strokovnjaki s področja ekonomskih ved, za poslovno, podjetniško in finančno svetovanje izbrali zunanjega izvajalca.” Pri tem pa novinarka ne opozori, da je vir (Dnevnik) zaradi netočnih navedb 26. 7. 2017 (dan pred izidom članka Jasmine Cehnar v Večeru) na svoji spletni strani objavil popravek. Prav tako je popravek že 22. 7. 2017 objavil medij Svet 24, ki se je pred tem skliceval na isti članek v Dnevniku. Novinarka torej ni preverila točnosti zbranih informacij.
Pritožnica navaja novinarkin zapis: “Ob vprašanju, zakaj ekonomska fakulteta sploh potrebuje ekonomsko svetovanje, je posebno zanimivo še to, da je bil Jovanovič prisoten na majski seji poslovodstva EPF, na kateri je bila izbrana ponudba MPC-ja, torej njegovega podjetja.” Ob tem pritožnica trdi, da poslovodstvo EPF nikoli ni izbiralo in odločalo o omenjeni ponudbi. To bi morala novinarka vedeti, upoštevati in opozoriti bralce, saj je bil pred objavo njenega članka v Večeru objavljen popravek v Dnevniku, meni pritožnica.
3. člen kršitve kodeksa pritožnica zaznava v novinarkini navedbi: “Ne kogarkoli, temveč Mariborski podjetniški center (MPC Maribor), katerega lastniki so v glavnem profesorji EPF, natančneje podjetje IRIS in IECG.” Novinarka namreč ni pridobila odziva oseb, profesorjev EPF (Dušan Jovanovič, Borut Bratina in Žan Jan Oplotnik), ki jih informacije s hudimi obtožbami zadevajo. Novinarka v članku tudi ni pojasnila, da odziva teh oseb ni mogla pridobiti.
Z že omenjeno navedbo v članku “Ob vprašanju, zakaj ekonomska fakulteta sploh potrebuje ekonomsko svetovanje, je posebno zanimivo še to, da je bil Jovanovič prisoten na majski seji poslovodstva EPF, na kateri je bila izbrana ponudba MPC-ja, torej njegovega podjetja,” je po prepričanju pritožnice novinarka kršila tudi 5. člen kodeksa. Novinarka namreč nikjer v članku ni posebej opozorila, da gre za nepotrjeno informacijo, govorice in ugibanja, da je poslovodstvo izbiralo ponudbo in da zapisano ne drži, saj da se je poslovodni odbor z odločitvijo le seznanil in jo potrdil, pojasnjuje pritožnica. Kot dodaja, je bilo zapisano dejstvo objavljeno in potrjeno v popravku v elektronski verziji časnika Dnevnik pred izidom članka Jasmine Cehnar v Večeru.
6. člen kodeksa je po nevedbi pritožnice novinarka kršila z zapisom v članku: “Dnevnik je v minulih dneh razkril, da so na fakulteti, kljub temu da naj bi bili na njej zbrani največji strokovnjaki s področja ekonomskih ved, za poslovno, podjetniško in finančno poslovanje izbrali zunanjega izvajalca.” Pri tem namreč naslovnika ne opozori, da je vir, na katerega se sklicuje (Dnevnik), zaradi netočnih navedb, ki so se pojavile v članku, objavil popravek v elektronski verziji, pravi pritožnica. Prav tako je bil popravek 22. 7. 2017 objavljen v mediju Svet24, ki je tudi povzel omenjeni članek v Dnevniku, dodaja. Tako je po njenem prepričanju zamolčala objektivno dejstvo popravka članka in povzema neresnične trditve, da je poslovodstvo EPF izbralo omenjeno ponudbo MPC-ja, in torej ni uporabila vira, ki podaja točne in preverjene informacije, pravi pritožnica EPF.
Pritožnica v novinarkini navedbi “Ob vprašanju, zakaj ekonomska fakulteta sploh potrebuje ekonomsko svetovanje, je posebno zanimivo še to, da je bil Jovanovič prisoten na majski seji poslovodstva EPF, na kateri je bila izbrana ponudba MPC-ja, torej njegovega podjetja,” vidi tudi kršitev 15. člena kodeksa. Po njenem prepričanju ni ločila informacije od komentarja, saj ni upoštevala zapisanega v popravku v časniku Dnevnik, ni preverila točnosti zbranih informacij in se zavestno ni izognila napakam, na katere bi morala javnost opozoriti.
Novinarka Jasmina Cehnar je na pritožbo EPF odgovorila in kršitve kodeksa v vseh točkah zanika.
Novinarka pojasnjuje, da se pritožba nanaša na njen prispevek (povzetek članka iz Dnevnika) z naslovom EPF naroča poslovno svetovanje pri svojih profesorjih, ki je del širšega članka Bajni prejemki profesorjev EPF. Kršitev 1. člena kodeksa zanika, pri čemer pojasnjuje, da ni mogla biti seznanjena s popravkoma tako v Dnevniku kot v mediju Svet24. Tekst je namreč zaključila in oddala v redakcijo 20. julija 2017, dan kasneje pa je odpotovala v tujino. Popravek EPF v elektronski obliki v Dnevniku je bil objavljen 26. julija ob 16. uri. Večer je njen članek objavil 27. julija, ko na vsebino ni več imela vpliva, pravi novinarka. Svojo odsotnost dokazuje z dokumenti o potovanju v tujino.
Odgovorni urednik Večera Matija Stepišnik je na NČR naslovil pismo, v katerem pojasnjuje, da niti uredništvo Večera ni bilo seznanjeno s popravkom v Dnevniku. Na kasnejšo zahtevo EPF za popravek so odgovorili s pozivom, naj prispevek ustrezno skrajšajo, vendar odziva ni bilo.
Na očitek o kršitvi 3. člena kodeksa novinarka odgovarja, da gre za kratek povzetek članka, narejen v dobri veri, pri čemer je bila seznanjena z dejstvom, da novinarski kolega Tomaž Klipšteter (avtor članka, ki ga je povzela) iz EPF ni dobil odgovorov na svoja vprašanja.
5. člena kodeksa ni kršila, trdi novinarka, saj je povzetek iz Dnevnika oblikovala na podlagi informacij iz izvirnega članka, kjer je bilo sprejetje ponudbe poslovodstva fakultete predstavljeno kot nedvomno dejstvo in ne kot nepotrjena informacija, govorica ali ugibanje. Netočnost, ki je navedena v popravku, pa ji iz omenjenih razlogov (odsotnosti) ni mogla biti znana, dodaja.
Vir svojih informacij (časnik Dnevnik) je dvakrat navedla in jasno izpostavila, odgovarja novinarka na očitek o kršitvi 6. člena kodeksa. Poznavanje omenjenih popravkov v času njene odsotnosti pa je bila stvar uredništva, dodaja. Slednje poudarja tudi v zvezi s pritožbo o kršitvi 15. člena kodeksa.