Violeta Tomić proti Maji Sunčič (Reporter) – Novinarsko častno razsodišče

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (predsednik), Nina Jerman, Tatjana Pirc, Neva Železnik, Davorin Koron, Sonja Meljak Zdovc, Jernej Rovšek in Katarina Vučko (člani), je na seji 3. septembra 2019 v primeru Violeta Tomić proti Maji Sunčič (Reporter) ugotovilo, da je avtorica kršila Kodeks novinarjev Slovenije.

Primer: Violeta Tomić proti Maji Sunčič, Reporter

Violeta Tomić, ki jo zastopa odvetnik Ksaver Logar (v nadaljevanju pritožnica), je 1. aprila 2019 vložila pritožbo zoper članek Maje Sunčič (v nadaljevanju avtorica) z naslovom Violeta Tomić se grebe za milijon evrov in cmera nad reveži. Tipična levičarska hinavka!, ki je bil objavljen na spletnem portalu Reporter.si 1. marca 2019. Pritožnica navaja, da so v članku podane napačne in žaljive obtožbe, ki grobo posegajo v njene pravice in interese in hkrati pomenijo njeno osebno in politično diskreditacijo pred volitvami v evropski parlament. Pritožba navaja več spornih citatov, s katerimi naj bi avtorica kršila 1. člen kodeksa.

Na poziv razsodišča je pritožnica pritožbo dopolnila 19. aprila 2019. V dopolnitvi je še enkrat povzela pritožbene navedbe in navedla razloge, zaradi katerih naj bi avtorica poleg prvega kršila še 2., 3. in 5. člen kodeksa. Hkrati je razširila pritožbo na članek z naslovom Odziv Maje Sunčič na odgovor Violete Tomić: Tomićeva navaja neresnična dejstva!, ki je bil objavljen na spletnem portalu 4. aprila 2019.

Glede prvega članka pritožba navaja, da je avtorica kršila 1. člen s tem, ko ni preverjala točnosti informacij, saj pritožnica nikoli ni izjavila »poslance na minimalce«. To avtorica trdi tudi v drugem članku, čeprav jo je pritožnica v dopisu oziroma odgovoru z dne 30. marca letos opozorila, da ne gre za njeno, pač pa za izjavo pobudnika Peticije za znižanje plače parlamentarcev na minimalno plačo Roka Grosa. Kot dokaz je priložila izjavo Roka Grosa, objavljeno na FB profilu pritožnice.

Drugi člen kodeksa naj bi avtorica kršila z objavo in pripisovanjem pritožnici pojmov oziroma besednih zvez z izrazito negativno konotacijo, le z namenom škodovati ji. Kot take v pritožbi in v dopolnitvi navaja naslednje izraze: »levičarska hinavka«, »levičarski pohlepnež«, »milijonarko Tomićevo« in »paktira z bankrotiranim Madurovim režimom«.

Tretji člen naj bi kršila, ker v zvezi z objavljenima člankoma ni pridobila njenega odziva. Odziva ni pridobila niti po tem, ko je pritožnica opozorila na neprimernost in spornost vsebine članka v odgovoru odgovornemu urednika spletnega portal, ki pa ni bil objavljen.

Peti člen naj bi avtorica kršila, ker je objavila nepreverjene informacije in v članku na to ni opozorila. Pritožnica teh informacij ni posebej navedla, je pa kot najbolj sporno in nepreverjeno informacijo v pritožbi navedla izjavo »poslance na minimalce«, za katero trdi, da je ni nikoli izrekla.

Avtorica na pritožbo ni odgovorila. Razsodišče je sicer 22. 5. 2019 prejelo na elektronski naslov naslednjo povezavo reporter.si/clanek/slovenija/tako-se-je-politicarka-violeta-tomic-zlagala-v-prijavi-kolumnistke-dr-maje-suncic-na-novinarsko-castno-razsodisce-pri-dns-703861. Ker pa te povezave, brez kakršnegakoli spremnega besedila, ni posredovala novinarka ali urednik, tega sporočila v skladu s pravilnikom razsodišče ne more šteti za odgovor.

SKLEP:

Maja Sunčič je kršila 1. in 2. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, ni pa kršila 3. in 5. člena.

Obrazložitev: Razsodišče obravnava le članka, objavljena 1. 3. in 4. 4. 2019. Drugih člankov oziroma kolumen avtorice, čeprav se nanašajo na pritožnico in njeno pritožbo, NČR ne obravnava, saj niso predmet pritožbe. Prav tako ne obravnava vprašanja odgovorov, saj je to vprašanje drugih (zakonskih) postopkov.

Prvi člen je avtorica kršila, ker ni preverila, ali je pritožnica res izjavila »poslance na minimalce«, kar trdi v obeh člankih. Avtorica nikjer ni navedla, kdaj naj bi pritožnica to izrekla. Resničnost izjave ni preverjala pri pritožnici, ponovila pa jo je tudi po opozorilu pritožnice, da tega ni izjavila. Pritožnica prepričljivo dokazuje, tudi z izjavo Roka Grosa (Naj ob tem navedemo, da je Rok Gros v Državni zbor 14. septembra leta 2013 odnesel peticijo za znižanje plač poslancev na minimalno plačo, ki jo je podpisalo 26 400 ljudem.), da tega ni izjavila. Avtorica članka napake ni popravila, zato je kršila 1. člen kodeksa.

Žanr kolumne sicer dopušča več svobode pri izražanju mnenj, izjave pa se nanašajo na pritožnico kot javno osebo, kot političarko, ki mora trpeti več posegov v svoje osebnostne pravice kot drugi. Kljub temu pa razsodišče meni, da nekatere od označb (da je »levičarska hinavka«, »levičarski pohlepnež«, »milijonarka« in da »paktira z bankrotiranim Madurovim režimom«), ki izhajajo iz neresnične trditve, da je pritožnica izjavila »poslance na minimalce«, nimajo nobene osnove v realnih podatkih. Pri tej lažni trditvi je avtorica vztrajala tudi po opozorilu pritožnice, kar potrjuje, da avtorica ni napravila zgolj napake, temveč je avtorstvo izjave pritožnici pripisovalai namerno. Izjavo »poslance na minimalce« je izrabila za kovanje zgoraj navedenih žaljivih označb. Avtoričin namen je bila očitno le osebna in politična diskreditacija pritožnice, pri čemer ji resničnost podatkov, na katerih je gradila svoj prispevek, očitno ni bila pomembna. Razsodišče zato zgoraj navedene označbe prepoznava kot osebno žaljive in kot kršitev 2. člena kodeksa.

Novinar mora pri objavi informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo. To mora storiti v istem prispevku ali takoj, ko je to mogoče. Pritožnica v pritožbi in dopolnitvi ni natančno navedla, glede katerih navedb bi morala avtorica kolumne poiskati odziv; kot takega navaja celoten članek. Po mnenju NČR avtorica v kolumni, ki dovoljuje več mnenjske svobode, tudi ni objavila hudih obtožb, ki bi terjale odziv, zato ni kršila 3. člena. V prejšnjem odstavku citirane žaljive trditve pa je razsodišče obravnavalo v okviru kršitve 2. člena kodeksa.

Glede na okoliščine primera je NČR ugotovilo, da gre pri očitku o kršitvi 5. člena kodeksa za vprašanje napačnega pripisovanja avtorstva izjave pritožnici, ne pa za vprašanje objavljanja nepreverjenih infromacij, zato je razsodišče ugotovilo kršitev 1. člena, ne pa tudi 5. člena.