Stališče NČR DNS in SNS
Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (predsednik), Tatjana Pirc, Neva Železnik, Davorin Koron, Ranka Ivelja, Sonja Merljak Zdovc in Katarina Vučko (člani), je na seji 3. septembra 2019 v primeru Nacionalni inštitut za javno zdravje proti novinarju Boštjanu Celcu in odgovornemu uredniku Bojanu Budji, Slovenske novice ugotovilo, da sta novinar in urednik kršila Kodeks novinarjev Slovenije.
Primer: Nacionalni inštitut za javno zdravje proti novinarju Boštjanu Celcu in odgovornemu uredniku Bojanu Budji, Slovenske novice
Nacionalni inštitut za javno zdravje (v nadaljevanju NIJZ) se je pritožil zaradi članka Boštjana Celca, z naslovom Spečo ženo zadušil z blazino, ki je bil v Slovenskih novicah objavljen 15. 12. 2018. Njemu in odgovornemu uredniku Bojanu Budji očita kršitev 17. , 19. in 6. člena Kodeksa novinarjev Slovenije (kodeksa).
NIJZ se je, kot so navedli v pritožbi, najprej kritično odzval na članek z naslovom Umoril ženo in se predal, ki je bil objavljen 5. 12. 2018 v časopisu Slovenske novice, v katerem je novinar omenil domnevno zdravstveno stanje pokojne sodelavke NIJZ (imenovane s polnim imenom, op. NČR). Po objavi tega članka so urednika Bojana Budjo in avtorja članka Tomico Šuljiča pisno pozvali k bolj tenkočutnemu razkrivanju podatkov o duševnem zdravju posameznikov. Poročanje Slovenskih novic se jim je zdelo problematično zlasti z vidika krepitve stigme oseb z duševnimi motnjami. Deset dni kasneje je v Slovenskih novicah izšel omenjeni članek Boštjana Celca, zoper ta članek so se pritožili na NČR.
NIJZ so zmotile naslednje navedbe: » … F. (v članku je navedeno ime osumljenca) naj bi na njunem domu umoril svojo 48-letno ženo (navedeno je polno ime žrtve), mater njunih sinov, starih (navedena je starost obeh), … kot naj bi osumljenec povedal po prijetju, bi morala tega dne skupaj oditi na Poljanski nasip, da bi se dogovorili za nadaljnje zdravljenje žene, ki naj bi imel težave z odvisnostjo od psihoaktivnih snovi in alkohola. F. (navedeno je ime osumljenca) naj bi jo zjutraj rotil, naj se ponovno odloči za zdravljenje na psihiatrični kliniki, a naj bi odšla od doma in se za kratek čas vrnila okrog poldneva, znova odšla ter domov spet prišla okrog 14. ure. S seboj naj bi imela vrečko s steklenico piva …, pa tudi sicer je bila v slabem telesnem in duševnem zdravju zaradi vpliva psihoaktivnih snovi in alkohola … da se je mati zaradi svojih težav že večkrat zdravila v psihiatričnih ustanovah, a zdravljenje naj ne bi bilo uspešno. Z zadnjega zdravljenja, ki naj bi trajalo več tednov, naj bi bila odpuščena le nekaj dni pred umorom, a naj bi kot običajno znova takoj posegla po psihoaktivnih snoveh in alkoholu. V zadnjih dneh naj bi bila še dvakrat na psihiatrični kliniki, kjer pa naj je ne bi bili pripravljeni sprejeti. Zaradi odvisnosti naj bi doma večkrat razgrajala in se prepirala, svojim najbližjim pa naj bi celo jemala denar …«.
Novinar (zaradi objektivne odgovornosti tudi urednik) naj bi 17. in 19. člen kodeksa kršil, ker je razkril polno ime pokojne, njeno starost, število in starost otrok ter ime moža – osumljenca. Poleg tega je lahko bralec pokojno identificiral tudi preko objavljenih fotografij. Ena razkriva podobo pokojne, druga njen domači kraj in hišo, iz druge so razvidne tudi znamka, barva in registrska številka tablice avtomobila. Novinar je razkril tudi številne podrobnosti iz zasebnega življenja pokojnice, kar je, navaja pritožnik, sporno tako z vidika spoštovanja dostojanstva posameznika kot tudi z vidika pietete do pokojne. V pritožbi so med drugim navedli, da tovrstno razkrivanje informacij presega pravico javnosti do obveščenosti, da gre zgolj za senzacionalistično željo po večji branosti in da je bila pokojnica vrhunska strokovnjakinja, zaradi svojega dela spoštovana tako doma kot v tujini; njeno delo naj bi pripomoglo k razvoju preventive na področju kroničnih nenalezljivih bolezni. Tudi zato, dodajajo, si tovrstne neetične medijske pozornosti ne zasluži.
6. člen kodeksa naj bi novinar, posledično urednik, kršil, ker ni razkril vira navedb. Iz zapisa ni jasno, ali je podatke Slovenskim novicam razkril osumljenec ali kdo drug. Zlasti ko gre za podatke in izjave, ki zadevajo zdravje posameznika, pa bi morali biti novinarji po mnenju pritožnika izjemno previdni pri njihovem prenašanju. K temu dodajajo, da sta novinar in urednik z razkrivanjem intimnih podatkov ravnala tudi v nasprotju s prizadevanji skupnosti, ki deluje na področju duševnega zdravja, vključno z NIJZ, »da bi tudi mediji duševne težave posameznikov obravnavali z velikim premislekom in preudarnostjo«. V nasprotnem primeru, so zapisali, prihaja do nepopravljive škode tako za posameznike kot za skupnost. Zgodbe, ki vključujejo občutljive informacije o domnevnih duševnih motnjah posameznika v povezavi z umorom, krepijo obstoječe stereotipe in predsodke, kar v skrajni obliki vodi v diskriminacijo oseb z duševno motnjo, ki zaradi javne stigmatizacije svojo motnjo prikrivajo in se izogibajo strokovni pomoči.
Na pritožbo je v imenu Boštjana Celca in Bojana Budje odgovorila odvetnica Jasna Zakonjšek iz Odvetniške pisarne Zakonjšek. Odgovora sta vsebinsko identična.
Celec in Budja navajata, da so na Slovenskih novicah poskusili s poravnavanjem in mirno rešitvijo zadeve, a do skupne rešitve niso prišli. Menita, da omenjeni članek ne predstavlja diskriminacije ali izključenosti oseb z duševnimi motnjami, niti ne stigmatizacije skupine oseb s tovrstnimi težavami. Prav nasprotno velja, pravita. Članek po njunem prikazuje, kako hude posledice ima lahko opustitev zdravljenja zaradi različnih odvisnosti oziroma neuspešno zdravljenje, na bolnika in njegovo bližnjo okolico. Menita, da je bil članek v javnem interesu, saj je novinar poročal o hudem kaznivem dejanju umora, za katero ima javnost upravičen interes, da je seznanjena z dogajanjem. Sklicujeta se na svobodo izražanja, ki jo zagotavljata 39. člen ustave in Konvencija o človekovih pravicah, in na Evropsko sodišče za človekove pravice, ki da opozarja, da morajo biti kakršnekoli omejitve ozke. Poseg v svobodo govora lahko namreč privede »do cenzure, ki omogoči manipuliranje z informacijami, kršena pa je tudi pravica javnosti do dostopa do informacij in pravica javnosti »vedeti« oziroma seznanitve z aktualnimi zadevami, ki so v javnem interesu«. Navajata tudi, da je Evropsko sodišče v sodni praksi že večkrat poudarilo, da ima javnost pravico, da je seznanjena s (pred)kazenskimi postopki.
Novinar in urednik zatrjujeta, da članek prikazuje življenjsko stisko F. H., ki je storil hudo kaznivo dejanje zoper življenje svoje žene, s tem pa naj bi postal relativna javna osebnost (relativne javne osebnosti so, kot sta zapisala, tiste, ki so pomembne za javnost začasno, običajno zaradi svoje povezanosti z določenim dogodkom). Kot relativna javna oseba ima F. H. pravico do svobode izražanja, dolžnost medijev pa je – tako Celec in Budja – da javnost obveščajo o aktualnih temah. Oboje ima po njunem mnenju prednost pred pravico do zasebnosti. Ob tem navajata, da je bila žrtev umora v javnosti prepoznana kot strokovnjakinja na področju prehrane, bila je tudi profesorica na visoki šoli in fakulteti, nekdanja svetovalka na ministrstvu za zdravje in avtorica učbenikov, delovnih zvezkov, člankov, objav na spletu. V spletni bazi COBISS je najti več kot 100 zadetkov. Zaradi tega naj bi tudi sama imela status relativne javne osebe. Objava njenega imena, priimka, starosti, fotografije in fotografije njenega doma zato po njunem mnenju ne predstavlja posega v pravico do zasebnosti. Zanikata tudi, da bi bil članek napisan senzacionalistično.
Stališče NIJZ, da članek stigmatizira osebe, ki trpijo zaradi duševnih boleni, zavračata. Informacije o tem, da naj bi imela žrtev težave zaradi odvisnosti od alkohola oziroma psihoaktivnih snovi, da naj bi se zaradi teh težav že večkrat zdravila, da naj bi jo mož večkrat prosil, da se zdravi zaradi svoje odvisnosti, da naj bi alkohol povzročil številne težave v družini, med drugim tudi odvzem finančnih sredstev drugim družinskim članom, predstavljajo »le oris življenjske situacije in okoliščine kaznivega dejanja umora«. Članek, poudarjata, prikazuje, kako hude posledice ima lahko na vso družino odvisnost. Zavračata tudi navedbe v pritožbi, da sta kršila pravico do pietete in dostojanstva pokojne. Članek, zatrjujeta, ne vsebuje neresničnih ali žaljivih navedb, sicer pa da je napisan na povsem nevtralen način.
Glede očitane kršitve 6. člena pojasnjujeta, da je novinar informacije pridobil od zagovornika F. H., od domačinov, ki so bili seznanjeni z dogajanjem v družini, in preiskovalcev. Ob tem opozarjata, da novinar ni dolžan razkriti identitete vira, če gre za objavo v javnem interesu in če je bil takšen dogovor z virom.