Stališče NČR DNS in SNS
Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Brane Piano (podpredsednik), Sonja Merljak Zdovc, Irena Brejc, Nataša Štefe, Jelena Aščić, Bojan Šuštar, Gabrijela Milošič, Katarina Vučko, Ranka Ivelja (članice in člani), je na seji 12. decembra 2019 v primeru Tomaž Meze proti G. S., Č. Z. in Bojanu Budji (odgovornemu uredniku Slovenskih novic) ugotovilo, da sta novinar in urednik kršila Kodeks novinarjev Slovenije.
Primer: Tomaž Meze proti G. S., Č. Z. in odgovornemu uredniku Slovenskih novic Bojanu Budji
Tomaž Meze (v nadaljevanju pritožnik; v njegovem imenu se je pritožil odvetnik Tomaž Toldi) se je pritožil čez prispevek Ustrelila se je v čakalnici (avtorjev G. S. in Č. Z.), ki je bil objavljen 27. 12. 2018 v tiskani izdaji in na spletni strani Slovenskih novic.
Pritožnik novinarjema in uredniku očita kršitev 19. člena in 22. člena Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju kodeksa). Pritožnik navaja, da sta novinarja oziroma novinarki (sam ugiba, da gre za novinarki) na naslovnici tiskane izdaje in v prispevku objavili fotografijo iz zasebnega življenja pokojnice, pri tem pa prizadeli njeno mladoletno hčer, katere obraz je bil na naslovnici prikrit, v članku pa zamegljen, a v kontekstu, ki ga določa materin objem, prepoznaven. Nezamegljena različica fotografije, ki je bila dostopna na spletu, je bila po pritožnikovem opozorilu umaknjena. Pritožnik poudarja, da gre za nedopusten poseg v intimno sfero družine in njenega žalovanja ob nenadni izgubi družinskega člana in za tragične posledice za 11-letno hčer pokojnice, ki v času izida članka ni bila seznanjena s podrobnostmi materine smrti oziroma ni vedela, da je storila samomor (družina jo je po besedah pritožnika zaradi starosti, stiske v občutljivem obdobju odraščanja in izjemne navezanosti na mater želela zaščititi in ji tragično dejstvo razkriti kasneje, v primernem trenutku). Hčerko pokojnice je na to s telefonskim klicem opozorila sošolka, ki jo je v prispevku prepoznala. Pritožnik poudarja, da je takšno ravnanje novinarjev oziroma odgovornega urednika Slovenskih novic nesprejemljivo, nezakonito in neetično.
Novinarja oziroma odgovorni urednik po pritožnikovem mnenju pri objavi prispevka niso pokazali nikakršne obzirnosti pri poročanju o dogodku, kaj šele osnovne človeške empatije, še posebej pri objavi slikovnega materiala, s katerim so v zgodbo poleg intimnih (in nepreverjenih) podrobnosti neposredno vpletli tudi otroka. Takšno ravnanje je v popolnem nasprotju z določbami 19. člena kodeksa, da je potrebno pri objavi fotografij in izjavah v zvezi z otroki in mladoletniki, ki jih je doletela družinska tragedija, pokazati posebno obzirnost in spoštovanje zasebnosti.
Objavljene fotografije po pritožnikovem mnenju predstavljajo tudi kršitev 22. člena kodeksa, ki govori o prepovedi razkrivanja identitete žrtev družinske tragedije in objavljanja materiala, ki prispeva k razkritju identitete. Novinarja sta po pritožnikovih besedah brez soglasja razkrila identiteto in osebne podatke pokojnice, s tem pa tudi identiteto njene mladoletne hčerke. Takšno ravnanje izpolnjuje po pritožnikovih besedah tudi znake kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov po III. in I. odst. 143. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) in kaznivega dejanja kršitve moralnih avtorskih pravic po I. odst. 147. člena KZ-1.
Pritožnik meni, da sta novinarja 1. člen kodeksa kršila, ker sta objavila neresnice, saj se pokojna ni ustrelila v čakalnici zdravstvenega doma in ni ogrožala varnosti oseb v zdravstvenem domu. Pritožnik pravi, da že naslov prispevka vsebuje neresnični podatek, in sicer, da naj bi se pokojnica ustrelila v čakalnici. Tudi v samem prispevku je je večkrat neresnično zapisano, da je pokojnica »okoli poldneva stopila v čakalnico Zdravstvenega doma Logatec, posedela, nato pa iz torbice izvlekla pištolo, si jo prislonila k obrazu in se ustrelila«, oziroma da »je prišla k zdravniku s službeno pištolo«, pri tem pa novinarja celo namigujeta, da naj bi s tem ogrožala varnost oseb, ki so bile v tistem času v ZD Logatec. Navedeno po pritožnikovih besedah ne drži, saj pokojnica samomora ni storila niti v čakalnici niti v kakšnem drugem prostoru ZD Logatec. Tudi namigovanja, da naj bi pokojnica s svojim dejanjem ogrožala obiskovalce ZD Logatec, so zato v celoti neresnična in neutemeljena. Novinarja bi resničnost trditve, da se je pokojnica ustrelila v čakalnici, lahko preverila v ZD Logatec ali v policijskem zapisniku oziroma pri policiji. Torej sta opustila dolžno skrbnost pri preverjanju točnosti objektivno preverljivih informacij, ki sta jih zatem v neresnični obliki posredovala širši javnosti.
Po mnenju pritožnika sta novinarja z objavo šokantnih podrobnosti o pokojnici kršila tudi 2. člen kodeksa, po katerem se mora novinar izogibati osebno žaljivemu predstavljanju podatkov in dejstev.
Prispevek vsebuje številne podrobne podatke o pokojničinem zdravstvenem stanju, in sicer, da je bila že večkrat v bolniškem staležu, da je jemala predpisana zdravila in celo, da naj bi nekaj dni pred dogodkom zaradi slabega počutja poiskala pomoč v ZD Logatec. Podatki o zdravstvenem stanju posameznika se na podlagi določb 6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju ZVOP-1) kvalificirajo kot občutljivi osebni podatki, navaja pritožnik, v zvezi s katerimi ZVOP-1 v 13. členu predpisuje posebno stroga pravila glede obdelovanja. Novinarja naj bi po pritožnikovem mnenju poročala na senzacionalističen način in s tem grobo posegla v čast in dobro ime pokojnice, pa tudi njenih družinskih članov. Navedbe, da je pokojnica s svojim ravnanjem ogrožala druge obiskovalce ZD Logatec, pa niso le neresnične oziroma v celoti izmišljene, pravi pritožnik, ampak predstavljajo tudi osebno žaljivo predstavljanje podatkov in dejstev o posamezniku.
Pritožnik novinarjema očita še kršitev 17. člena kodeksa, ki določa, da mora novinar spoštovati pravico posameznika do zasebnosti, v članku pa zasebnost po njegovem prepričanju ni bila spoštovana. Pritožnik navaja, da način poročanja grobo in neupravičeno posega v zasebnost pokojnice in tudi njenih ožjih družinskih članov, saj prispevek, kot že zapisano, vsebuje številne podrobne podatke o pokojničinem zdravstvenem stanju.
Po 23. členu kodeksa lahko novinar o samomoru ali poskusu samomora poroča le, če to narekuje javni interes, pri tem pa vzroke ali okoliščine samomora navaja previdno ter ne navaja metode in kraja dejanja. Po mnenju pritožnika v tem primeru nikakor ne gre za javni interes, četudi je bila pokojna zaposlena na Policiji. Tudi v kolikor bi takšen javni interes dejansko obstajal, meni pritožnik, poročanja o okoliščinah tragičnega dogodka zagotovo ni mogoče opredeliti kot previdno in obzirno.
Novinarja G. S., Č. Z. in Bojan Budja, odgovorni urednik Slovenskih novic, na pritožbo niso odgovorili.