Družba Termit proti Tatjani Čop, Novice iz Moravške doline

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Brane Piano (podpredsednik), Nataša Štefe, Urban Červek, Sonja Merljak Zdovc in Irena Brejc (članice in člani), je na seji 22. 4. 2021, v primeru Družba Termit proti Tatjani Čop (odgovorni urednici) ugotovilo, da je odgovorna urednica kršila Kodeks novinarjev Slovenije. Jelena Aščić je glasovala proti.

Primer: Družba Termit proti Tatjani Čop, odgovorni urednici časopisa Novice iz Moravške doline

Povzetek pritožbe:

Družba Termit (v nadaljevanju pritožnica) se je pritožila zaradi prispevka »Nič nas ne more zaustaviti pri delu«, ki je bil objavljen 29. 10. 2020 v časopisu Moravške Novice in v elektronski publikaciji, objavljeni na strani Občine Moravče (https://www.moravce.si/objave/63).
Pritožbo je v njenem imenu vložil pooblaščenec, odvetnik Zoran Hartman, in sicer v skladu s 16. členom Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju kodeksa).
Pritožnica urednici očita, da je z objavo prispevka kršila 2., 3., 15., 17. in 25. člen kodeksa.
Pri utemeljitvi kršitev 2. člena pritožnica zapiše, da je nespomo, da so nedokazane in z nobenimi podatki ali informacijami podprte obtožbe o zastrupljanju ljudi, ekološkemu kriminalu in korupciji objektivno žaljive in ne potrebujejo komentarja.
3. člen je urednica po mnenju pritožnice kršila, ker članek za hude obtožbe o korupciji in okoljskem kriminalu ne navaja nobenih dejstev. Obenem pa, tako pritožnica, informacij od družbe Termit nihče nikoli ni zahteval, kaj šele, da bi jih v istem mediju tudi objavil.
15. člen je po mnenju pritožnice kršen, ker iz celotnega članka ni razvidno, kaj so osebna mnenja in komentarji pisca članka in kaj dejstva.
Pritožnica novinarki očita tudi kršitev 17. člena kodeksa, saj članek omenja direktorja družbe Termit d.d. Antona Serianza in namiguje na njegovo »lastno bolezen«, kar ne pomeni le razkrivanja osebnosti posameznika, temveč grob poseg v osnovne človekove pravice.
Očita tudi kršitev 25. člena , ker je članek napisal župan dr. Milan Balažic, ki očitno propagira svojo stranko in napada politične nasprotnike: »bivšega župana, ki ga podpira moralno sprevrženi in politično pritlehni moravski SDS. Da imamo v Moravčah v politikantski španoviji črni SD in rdeči SDS, je slovenski fenomen … «

Odgovorna urednica Tatjana Čop je na pritožbo odgovorila.

Najprej se je odzvala na navedbo iz uvoda, da je pritožba vložena skladno s 16. členom, ki govori o elektronskih publikacijah oziroma o odgovornosti urednika za vsebino komentarjev idr. bralcev, poslušalcev ali gledalcev … Novice iz Moravške doline so tiskana publikacija, pojasnjuje odgovorna urednica, ki je na spletni strani občine Moravče objavljena v pdf obliki v arhivu lokalnega časopisa. Torej ne gre za elektronsko publikacijo, kjer bi bilo potrebno urejanje komentarjev bralcev, pač pa za zaprt pdf dokument, pojasnjuje.
Dodaja, da pritožnica, družba Termit, navaja en članek, dejansko pa citira dele besedila dveh ločenih prispevkov – prvi je Županova kolumna, drugi pa Odprto pismo župana občankam in občanom občine Moravče. Avtor obeh prispevkov je župan občine Moravče dr. Milan Balažic.
Členi Kodeksa novinarjev Slovenije, ki jih vlagatelj v nadaljevanju navaja (2., 3., 15., 17. in 25.) se, piše odgovorna urednica, navezujejo na novinarja oziroma pisca besedil in ne na odgovornega urednika, z izjemo 17. člena, ki je v kodeksu označen kot tisti, glede katerega je potrebna privolitev odgovornega urednika; v konkretnem primeru ne gre za osebnost, ki ni vajena medijske izpostavljenosti.
Pojasnjuje tudi, da občinsko glasilo Novice iz Moravške doline ne sodi med običajne medije, saj jih oblikujejo občani in zaposleni na občinski upravi in ne novinarji oziroma novinarke. Namenjeno je obveščanju občanov o dogajanju v občini. Med slednje zanesljivo sodi tudi ekološko stanje občine, dodaja. Pred leti so se občani, pojasnjuje odgovorna urednica, z referendumom izjasnili, da ne želijo odlaganja in predelave odpadkov v občini. Podjetje Termit je bilo po njenih besedah postavljeno s povsem drugim namenom in drugo primarno dejavnostjo.
Odgovorna urednica opozarja, da je v kolofonu Novic iz Moravške doline zapisano: »Pisci sami jamčijo za verodostojnost vsebine objav ter za avtorstvo besedil in slikovnega gradiva.«
Dodaja, da družba Termit oziroma njen pooblaščeni odvetnik glede omenjenih člankov nista stopila v stik z njo, čeprav je na spletni strani DNS pri opisu dela NČR oziroma načinu podajanja pritožbe zapisano tudi: »Če se želite pritožiti zaradi novinarskega prispevka, ki po vašem mnenju krši določila Kodeksa novinarjev Slovenije, je običajno najbolje o tem najprej pisno obvestiti novinarja, avtorja članka (radijske ali TV oddaje ipd.) in urednika oziroma odgovornega urednika medija, v katerem je bil izdelek objavljen.«
Odgovorna urednica še pojasnjuje, da ni članica DNS. Razsodišče v tem primeru zato ne sprejema razsodbe temveč stališče.

SKLEP:

Odgovorna urednica Tatjana Čop ni kršila 2., 3., 15. in 25. člena Kodeksa novinarjev Slovenije, je pa kršila 17. člen.

Obrazložitev:
Razsodišče najprej opozarja, da so po zakonu občinska glasila sicer mediji, čeprav številni strokovnjaki menijo, da to ne bi smeli biti, saj ne opravljajo funkcijo medijev, ki s profesionalnimi novinarji in neodvisno od interesa lastnika informirajo javnost. Mnoga med njimi v veliki meri zgolj posredujejo sporočila župana in občinskih svetnikov ter uradnikov; podobno pojasnjuje odgovorna urednica.

A ker občinska glasila za zdaj sodijo med medije, občinsko glasilo Novice iz Moravške doline pa je vpisano v razvid medijev, je razsodišče pritožbo v skladu s Pravilnikom o delu razsodišča obravnavalo.

Pritožnica kršitev kodeksa ni povezala s posameznimi odlomki iz prispevka, zoper katerega je vložila prijavo. Tako ni povsem jasno, kateri del besedila je povezan s kršitvijo 2. člena, kateri pa s kršitvijo 3. člena. 2. člen zapoveduje, da se mora novinar izogibati osebnim žalitvam. Razsodišče ugotavlja, da besedilo, ki ga v prijavi navaja pritožnica, ne more biti osebno žaljivo, saj se nanaša na družbo, ne na fizično osebo. Poimensko je v enem odstavku izpostavljen g. Serianz, direktor družbe Termit, a besede, da ima težave s sluhom, po mnenju razsodišča niso osebno žaljive.

Odgovorna urednica ni kršila 3. člena, ki novinarju zapoveduje pridobitev odziva. Župan, ki je napisal kolumno in odprto pismo, ni novinar, ki bi moral pridobiti odziv. Obenem je zapisal, da ima na voljo najmanj pet analiz, ki dokazujejo zastrupljanje okolja.

Odgovorna urednica ni kršila 15. člena kodeksa, saj je besedilo jasno označeno kot županova kolumna. Drugi del besedila, odprto pismo, je prav tako označeno kot tako.

Odgovorna urednica pa je kršila 17. člen kodeksa, čeprav sama pojasnjuje, da je direktor družbe javna osebnost. Pritožnica ji namreč očita kršitev 17. člena kodeksa, ker članek namiguje na bolezen direktorja družbe Termit. Pritožnica iz prispevka navaja: »Mislim, da ima gospod Serianz (…) težave s sluhom. Ne sliši me. Kaj bi lahko drugega pričakoval od človeka, ki ne razume sporočila lastne bolezni.« Razsodišče meni, da je pisanje župana Moravč o domnevni bolezni direktorja Termita nepovezano s pisanjem o stanju okolja v občini in z vlogo Termita pri tem. Odgovorna urednica občinskega glasila bi morala to prepoznati, ta del izločiti oziroma ga ne bi smela objaviti. Interes javnosti v tem primeru ne prevlada nad pravico do zasebnosti. Razsodišče meni, da ni dopustno na tak način izpostaviti domnevno bolezen direktorja družbe Termit.

Odgovorna urednica ni kršila 25. člena, saj županova kolumna ni novinarski prispevek, torej ne gre za prepletanje novinarskega in propagandnega besedila, ampak za propagandno besedilo, ki je kot tako tudi označeno.