24. 11. 2021

Podjetje MD-DX, medicinska tehnologija, d.o.o. (prej Geneplanet) proti novinarkama POP TV Niki Kunaver in Damjani Seme

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Brane Piano, Irena Brejc, Sonja Merljak Zdovc, Peter Merc in Urban Červek (člani in članice), je na seji 21. oktobra 2021 v primeru MD-DX, medicinska tehnologija, d.o.o. proti novinarkama POP TV Niki Kunaver in Damjani Seme, razsodilo, da novinarki nista kršili Kodeksa novinarjev Slovenije. Ranka Ivelja se je glasovanja vzdržala.

Primer: Podjetje MD-DX, medicinska tehnologija, d.o.o., v nadaljevanju pritožnik (prej Geneplanet diagnostika, diagnostične storitve, d.o.o.), v njegovem imenu direktor Marko Bitenc, proti novinarkama POP TV Niki Kunaver in Damjani Seme

Povzetek pritožbe:

Pritožnik novinarkama očita kršenje 1., 2., 3., 4. in 5. člena Kodeksa novinarjev Slovenije v prispevku z naslovom »24ur Fokus: Maske, ventilatorji, kaj je šlo narobe?«, predvajanem 21. 3. 2021 na POP TV v oddaji 24ur, v katerem naj bi bile objavljene napačne in zavajajoče informacije o pritožniku.

Pritožnik meni, da je novinarka Nika Kunaver namerno zamolčala relevantne podatke, odgovore in pojasnila, ki ji jih je podal direktor pritožnika g. Marko Bitenc na pogovoru dne 11. 3. 2021, torej po njegovem mnenju pravočasno, da bi jih lahko vključila v prispevek. To po mnenju pritožnika »evidentno kaže tudi na to, da je do kršitev določil kodeksa prišlo zavedno in z namenom, da se pritožnika prikaže v slabi luči,«. V dopolnitvi pritožbe je to razširil tudi na soavtorico prispevka Damjano Seme, ki ji prav tako kot Niki Kunaver očita kršenje 1., 2., 3., 4. in 5. člena Kodeksa novinarjev Slovenije. Očitki proti novinarkama so podobni in se deloma podvajajo.

Pritožba temelji na očitku, da novinarka Nika Kunaver (v kasneje dopolnjeni pritožbi tudi novinarka Damjana Seme) v prispevku ni upoštevala dejstev, ki jih je v osebnem pogovoru in v elektronski pošti direktor pritožnika Marko Bitenc predložil v zvezi z medicinskimi ventilatorji Siriusmed R30.

Pritožnik navaja izjave iz obravnavanega prispevka, ki po njegovem mnenju ne držijo in jih novinarka kljub informacijam, ki jih je prejela, ni navedla.

V prispevku objavljena izjava »Ventilatorji niso primerni za zdravljenje kovidnih bolnikov« je po zatrdilih pritožnika neresnična. Pritožnik piše, da so imeli ventilatorji, na katere se nanaša sporna navedba (gre za ventilatorje Siriusmed R30, ki jih je dobavljal pritožnik) vso opcijsko opremo, ki je omogočala obravnavo kovidnih pacientov. Pritožnik poudarja, da je novinarko s tem podrobno seznanil 11. 3. 2021; izpostavlja del pojasnil iz elektronskega sporočila in posebej pripravljeno shemo, posredovanih novinarki, da bi ta lažje razumela tematiko.

Pritožnik ugotavlja, da je sicer novinarka predhodno preverila informacije, pridobila odziv ter odgovore, vendar teh ni upoštevala oziroma jih je popolnoma zanemarila, kar predstavlja kršitev 1. člena kodeksa. Informacije, ki jih je zamolčala, so bile namreč ključnega pomena za korektno poročanje o temi v prispevku v oddaji 24ur Fokus, s čimer je podana tudi kršitev 4. člena kodeksa, saj novinarka ne bi smela namerno zamolčati informacij, ki so ključne za razumevanje obravnavane teme. Na tej podlagi novinarki očita kršenje 1. in 4. člena kodeksa.

Pritožnik kot neresnično označuje novinarkino navedbo ocene, ki naj bi jo o ventilatorjih Siriusmed R30 podalo Ministrstvo za zdravje. Ta naj bi se glasila, da »so primerni pod pogojem, da se dopolnijo z ustreznimi dodatki (cevmi, vlažilci, kompresorjem)«. Pritožnik pojasnjuje, da so bili vsi ventilatorji Siriusmed R30 »že v osnovi dobavljeni z vsemi dodatnimi opcijami, tudi kompresorjem in kot taki primerni za zdravljenje pacientov obolelih s COVID-19. Vlažilnik, ki je v navedbi omenjen, pa tudi sicer ni sestavni del navedenega tipa ventilatorja, ventilator je namreč primeren za paciente obolele s COVID-19 tudi brez vlažilnika. Slovenske bolnišnice imajo različne sisteme in bolnišnično opremo ter pogoje za uporabo ventilatorjev – nekatere potrebujejo dodatno opremo, kot je npr. vlažilnik, nekatere ne. Opcijsko se lahko odločijo za nakup dodatne opreme. V primeru vlažilnika zato ne gre za nadgradnjo ventilatorja (ki je v vsakem primeru primeren za zdravljenje pacientov obolelih s COVID-19), ampak zgolj za zunanjo enoto, ločeno od ventilatorja, ki predstavlja dodatno opremo.« Ob tem pritožnik dodaja, da je navedene informacije večkrat posredoval novinarki. Podobno kot pri prej navedeni izjavi ugotavlja, da je novinarka kljub temu, da je razpolagala s pravilnimi podatki, objavila neresnične in nepravilne informacije, in to namerno. S tem naj bi kršila 1. člen kodeksa. Ker je namerno zamolčala informacije, ki so ključnega pomena za razumevanje obravnavane teme, pa je po mnenju pritožnika kršila tudi določbo 4. člena kodeksa.

Po mnenju pritožnika je problematično tudi novinarkino sklicevanje na strokovno mnenje predstojnika oddelka za intenzivno interno terapijo v celjski bolnišnici prof. dr. Mateja Podbregarja, ki je zadevalo visoko ceno ventilatorjev in njegovo pobudo za nakup ventilatorjev R50.

Pritožnik piše, da je novinarka mnenje dr. Podbregarja »predstavila zgolj z enega zornega kota, pri poročanju pa je popolnoma zanemarila informacije, ki jih je v zvezi s strokovnim mnenjem dr. Podbregarja pridobila s strani pritožnika«. Pritožnik izpostavlja, da ima ventilator R50 v osnovnem modelu vključene vse opcije ventilacije, na katere se je nanašalo opozorilo dr. Podbregarja. »Pri ventilatorjih R30 je to opcijski dodatek, pri čemer so imeli dostavljeni ventilatorji R30 vključene vse omenjene opcije ventilacije (torej nikoli niso bili ponujeni niti dobavljeni v osnovni različici). Opozorilo dr. Podbregarja se torej ni nanašalo na že dostavljene ventilatorje R30, ampak na njihovo osnovno različico. Prav tako model ventilatorja RS0 v tistem času ni bil dobavljiv, čakalna doba na dobavo je namreč znašala 6¬ do 9 mesecev. Ob tem je potrebno poudariti tudi, da je model RSO občutno dražji ventilator in ne drži, da ga je bilo možno dobiti za ceno ventilatorja Siruismed 30, kot to izhaja iz prispevka,« je zapisal pritožnik.

Pritožnik s podobno argumentacijo novinarki očita kršitev 1. in 4. člena, pa tudi kršitev 3. člena z naslednjo obrazložitvijo: »Čeprav je novinarka predhodno pridobila informacije pri pritožniku, pa teh informacij, ki vsebujejo tudi hude obtožbe, vezane na netransparentno nabavo ventilatorjev Siriusmed 30, saj naj bi bila njihova cena visoka, ni objavila, kar predstavlja tudi kršitev 3. člena kodeksa.«

Kršitev 4. člena novinarki pritožnik očita tudi za navedbo, da »noben tip ventilatorja ne omogoča neinvazivne ventilacije«, pritožnik trdi, da to ne drži, kar dokazuje z uradnim dopisom kitajskega proizvajalca, družbe Siriusmed.

S trditvijo, da naj bi podjetje pritožnika z dobavo ventilatorjev Siriusmed 30 ustvarilo 3,6 milijona evrov dobička, je po mnenju pritožnika novinarka kršila 1., 2. in 4. člen kodeksa. Pritožnik je novinarki v korespondenci pojasnil, da je Slovenija kupila ventilator Siriusmed po skoraj 50 odstotkov nižji ceni od tržne in da njeni podatki o cenah ne držijo. Dodaja, da so v bolnišnicah izvajali izobraževanja (na stroške dobavitelja), zagotavljali so tudi dobavo rezervnih delov in zagotavljali servise v okviru garancije. Pritožnik zagotavlja, da je bil celoten posel z dobavo ventilatorjev vreden manj, kot je navajala novinarka. Poleg argumentov, ki so enaki kot pri prejšnjih očitanih primerih (za kršitev 1. in 4. člena), pritožnik navaja, da se mora novinar s skladno z 2. členom kodeksa izogibati osebno žaljivemu predstavljanju podatkov in dejstev. Po njegovih navedbah poročanje novinarke o dobičku ni bilo korektno, saj da ga je predstavila kot vojnega zaslužkarja, ki naj bi v času težke zdravstvene krize dostavil neustrezne ventilatorje, ob tem pa bajno zaslužil, zaradi česar je kršila 2. člen Kodeksa. Pritožnik še opozarja, da gre v primeru navedenih podatkov za javno dostopne in javno preverljive podatke, vendar je novinarka kljub temu, da je bila z njimi seznanjena in bi jih lahko tudi preverila, poročala neresnično. Zaradi tega je po mnenju pritožnika delovala v nasprotju s 1. členom kodeksa, saj se mora novinar izogibati napakam in preveriti točnost zbranih informacij.

»Ventilatorje so uporabili le v celjski in ptujski bolnišnici« je naslednja izjava, s katero naj bi po mnenju pritožnika novinarka kršila 1., 3., 4. in 5. člen kodeksa. Po pritožnikovih podatkih ventilatorje Siriusmed 30 uporabljajo v več slovenskih bolnišnicah, tudi v Izoli, Trbovljah, Jesenicah, Murski Soboti, saj ima z njimi poslovne stike. Novinarki očita, da ni preverila točnosti informacije. »Ker podane informacije iz malomarnosti ni preverila (četudi bi jo lahko, kot so to storili nekateri drugi novinarji), je v prispevku neresnice objavila kot trditve in dejstva. Objavila je nepotrjeno informacijo, govorico ali ugibanje, na kar pa javnosti ni opozorila, kar bi sicer morala storiti v skladu s 5. členom kodeksa. Gre tudi za informacijo, ki vsebuje hude obtožbe, zaradi česar bi morala skladno z določbo 3. člena Kodeksa pridobiti odziv tistih, ki jih to zadeva. Tega ni storila niti po objavi prispevka. Glede na to, da je sporočilni namen objave, da se ventilatorji, dobavljeni s strani pritožnika, ne uporabljajo, je to ključno za razumevanje obravnavane teme, zato je podana tudi kršitev po 4. členu kodeksa.«

Pritožnik še sporoča, da je 29. 3. 2021 na odgovorno urednico oddaje 24ur naslovil zahtevo za objavo popravka, a do vložitve pritožbe ni dobil odgovora. Pritožbi dodaja tudi korespondenco Geneplaneta z novinarko Niko Kunaver.

21. 4. 2021 je pritožnik prejel elektronsko sporočilo, v katerem ga je Novinarsko častno razsodišče pozvalo k dopolnitvi pritožbe, ker posameznih navedb v prispevku pritožnik ni povezal s specifičnimi obrazložitvami za posamezne člene kodeksa, ki naj bi jih novinarka po njegovem mnenju kršila. Pritožnik se je odzval v roku, a ni dodal nič bistveno novega. Pritožbo je v dopolnitvi naslovil še na novinarko POP TV Damjano Seme, zato tam, kjer je prej kršitve kodeksa očital novinarki, v dopolnitvi pritožbe očita novinarkama.

Odgovora novinark Nike Kunaver in Damjane Seme:

Novinarka Nika Kunaver je v odgovoru na pritožbo najprej poudarila, da zavrača vse očitke Geneplaneta, saj je svoje novinarsko delo opravila skrbno, profesionalno, strokovno in v skladu s pravili novinarske stroke, tudi skladno s Kodeksom novinarjev Slovenije. V odgovoru pojasnjuje, da sta s sodelavko Damjano Seme v prispevku predstavili ugotovitve revizije Računskega sodišča (RS) »Nabava zaščitne in medicinske opreme zaradi epidemije COVID-19«, ki so bile objavljene 17. 3. 2021. Novinarka piše, da je pritožnik (Marko Bitenc) v pritožbi zlorabil njun jasen dogovor, da gre za neuradno (off the record) komunikacijo med njima. Ko je pristala na ta pogovor, na katerega jo je povabil Bitenc, je bilo, pravi Nika Kunaver, obema jasno, da kot novinarka te komunikacije ne more in ne sme uporabiti kot uradno komunikacijo. 21. 2. 2021 jo je direktor Geneplaneta Marko Bitenc povabil na neuraden sestanek na sedež podjetja; to je bilo po objavi več prispevkov o ugotovitvah RS, ki so pred objavo poročila prišle v javnost. Kot dokaz novinarka prilaga vabilo na sestanek, na katerem sta se z direktorjem dogovorila, da gre za neuraden (off the record) sestanek. Na njeno vprašanje, zakaj nakupov Bitenc ne želi pojasnjevati pred kamero, saj so ga večkrat prosili za izjave, je zatrdil, da na to ne more pristati, ker ne želi in ne more komentirati posameznih poslov. Ker ni bil seznanjen z ugotovitvami RS, je novinarko prosil, če mu lahko neuradno posreduje ugotovitve, ki se nanašajo na državni nakup ventilatorjev Siriusmed R30. Ugotovitve RS, dodaja novinarka v odgovoru, se ne nanašajo na Geneplanet ali na direktorja Bitenca osebno, saj nista bila med revidiranimi osebami (zato tudi nista bila seznanjena z ugotovitvami). »V luči predhodnega korektnega sodelovanja sem direktorju Marku Bitencu naredila uslugo in mu 9. marca poslala neuradne ugotovitve Računskega sodišča – le glavne poudarke, ki so se nanašale na državni nakup ventilatorjev …« je zapisala Nika Kunaver in dodala, da mu ugotovitev ni poslala zato, da bi jih komentiral za Fokus, saj zadolžitve za ta prispevek takrat še ni dobila. Ko pa jo je, je Bitencu prvič ponudila možnost sodelovanja v Fokusu. Želela je dobiti uradne odgovore na novinarska vprašanja. 12. 3. 2021 jo je ponovno povabil na neuraden sestanek na sedež Geneplaneta, da bi ji neuradno obrazložil svoj pogled. »Povabilo na sestanek sem tokrat zavrnila, saj se z njim nisem več mogla pogovarjati neuradno. S kolegico Damjano Seme sva namreč že začeli s pripravo prispevka za Fokus, in sem, tako kot vsem ostalim, tudi Bitencu v telefonskem pogovoru ponudila možnost uradne izjave pred kamero,« opisuje novinarka, ki je kolegici Seme povedala za odločitev Bitenca, da ne želi nastopiti pred kamero, o neuradni komunikaciji z njim pred pripravo prispevka pa Damjane Seme ni obvestila.

Očitki Računskega sodišča v omenjeni reviziji ne letijo na Bitenca, poudarja Nika Kunaver, ki v odgovoru piše, da vsi očitki RS letijo na državne organe in na odgovorne za nabavo zaščitne opreme, kar pa Marko Bitenc ni bil.

Marko Bitenc in Nika Kunaver sta opravila več telefonskih pogovorov, vedno mu je ponudila možnost izjave pred kamero, kar je Bitenc vsakič zavrnil; to sta v prispevku tudi navedli. Novinarka posebej izpostavlja, da pritožba Geneplaneta temelji na zlorabi dogovora o neuradni komunikaciji med njo in Bitencem, ki je v dopisu z naslovom Seznanitev z relevantnimi podatki in prepoved bodočih kršitev, poslanem na POP TV, zapisal, da gre za neuradno komunikacijo in da predmetni dopis ni namenjen za objavo. Novinarka je v odgovoru razložila, da na odgovorno urednico Tjašo Slokar Kos pritožnik ni naslovil zahteve za objavo popravka, saj zahtevka za popravek niso nikoli dobili, dobili pa so omenjeni dopis, »v katerem direktor zasebnega podjetja, ki je državi dobavilo medicinsko opremo, tudi jasno zagrozi, da nas čakajo sodni postopki, če bomo o državnem nakupu ventilatorjev še poročali«.

Nika Kunaver je zapisala, da pritožba temelji na lažnivi obtožbi, da se morata novinarki zagovarjati za stvari, ki niso bile namenjene javni objavi: Ob tem je poudarila, da sta s kolegico Damjano Seme v Fokusu objavili preverjene in uradne informacije, da sta vsa dejstva večkrat preverili, navajali sta uradne podatke državnih organov, ugotovitve računskega sodišča, odgovore MZ, ZBR, različna strokovna mnenja, mnenja zdravnikov, svetovalne skupine za Covid-19. To po njunem mnenju pomeni, da nista objavljali nepotrjenih informacij, govoric in ugibanj. Dodaja še, da je edini neuraden podatek, ki sta ga z Damjano Seme objavili v prispevku, podatek o domnevnem zaslužku Geneplaneta pri dobavi ventilatorjev, kar je tudi edini očitek, ki se v prispevku nanaša na to podjetje. Ta podatek pa sta z odgovornim urednikom 24ur.com objavila že v prispevku 15. 10. 2020 (Geneplanet za ventilatorje Kitajcem plačal pol manj, kot je dobil od države?) in so ga v Fokusu le ponovili. Po njihovih neuradnih, a preverjenih podatkih je Geneplanet po plačilu avansa, ki ga je dobil od države (8,7 mio evrov), kitajskemu proizvajalcu nakazal le 4,4 mio evrov. To informacijo, piše Nika Kunaver, so pri Bitencu preverjali že septembra 2020, a Bitenc ni bil pripravljen pojasnjevati konkretnih številk oziroma posameznih poslov, so pa odgovorili, da »informacije, ki jih navajate, ne držijo«. Njegov odgovor, pri katerem je vztrajal tudi za Fokus, sta v prispevku navedli. Pri tem novinarka opozarja, da Geneplanet za prispevek, ki je bil objavljen 15. 10. 2020, ni zahteval objave popravka ali demantija.

»Iz vsega zgoraj navedenega je razvidno, da v Geneplanetu ne razumejo osnov novinarskega dela – na novinarska vprašanja direktor Marko Bitenc ni bil pripravljen odgovarjati, naknadno, po objavi prispevka, pa naju s kolegico Damjano Seme zaradi neobjave neuradne komunikacije preganja s prijavo na NČR,« je Nika Kunaver zapisala v odgovoru, v katerem zavrača tudi vse posamezne očitke kršitev kodeksa, kar povzemamo v obrazložitvi.

Tudi novinarka Damjana Seme zavrača vse očitke iz pritožbe kot neutemeljene, poleg tega dodaja, da je že iz osnovne pritožbe razvidno, da se očitki nanašajo predvsem na komunikacijo, ki je potekala med direktorjem pritožnika, torej med direktorjem Geneplaneta Markom Bitencem, in kolegico Niko Kunaver. O tej komunikaciji Damjana Seme ni bila obveščena, zanjo sploh ni vedela (do pritožbe). Z Markom Bitencem ni nikoli komunicirala, čeprav očitke v dopolnitvi navaja v dvojini. Damjana Seme je tako kot Nika Kunaver v odgovoru navedla, da je bil prispevek v oddaji Fokus namenjen predstavitvi ugotovitev Računskega sodišča. »Nepomembno je, kako Marko Bitenc ocenjuje ugotovitve RS, ki je preverjalo posle države pri nabavi zaščitne opreme, delovanje državnih organov, državnih funkcionarjev in vseh, ki so odgovorni za zakonito in transparentno porabo proračunskih sredstev. Geneplanet je bil samo dobavitelj zaščitne opreme, ki jo je izbrala in plačala država,« je v odgovoru zapisala novinarka Damjana Seme. V odgovoru je navedla tudi informacijo o prvotni objavi neuradnih podatkov o domnevnem zaslužku Geneplaneta pri nabavi ventilatorjev. Temu so sledili odgovori na konkretne očitke iz dopolnitve pritožbe, ki jih povzemamo v nadaljevanju (v obrazložitvi sklepa).

SKLEP:

Novinarki Nika Kunaver in Damjana Seme nista kršili 1., 2., 3., 4. in 5. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev: Pritožnik navaja, da je bila novinarka Nika Kunaver pred prispevkom pravočasno seznanjena z relevantnimi dejstvi za »pravilno in korektno poročanje«, a da je kljub temu zamolčala te informacije »z namenom, da se pritožnika prikaže v slabi luči«.

Novinarka Nika Kunaver je v odgovoru opozorila, da je Marko Bitenc v pritožbi »grobo zlorabil« njun jasen dogovor, da gre za neuradno (off the record) komunikacijo, za katero je jasno, da je kot novinarka ni mogla uporabiti kot vir uradne komunikacije. To komunikacijo pa je Bitenc v pritožbi predstavil kot uradno in ji očital, da je ni uporabila v prispevku, kar je po prepričanju novinarke »čista manipulacija«, s katero jo je poskušal diskreditirati.
Nika Kunaver je izpostavila tudi dejstvo, da podjetje Geneplanet ni bilo predmet revizije računskega sodišča, zato tudi očitki, ki izhajajo iz ugotovitev RS, ne letijo na podjetje Geneplanet, ampak na odgovorne osebe v državnih organih, ki so bili zadolženi za nabavo opreme in so bili predmet revizije. Nika Kunaver še navaja, da bi bilo popolnoma neverodostojno in neprofesionalno, da bi Marko Bitenc kot direktor Geneplaneta, ki je za državo dobavil ventilatorje, izpodbijal in demantiral ugotovitve računskega sodišča, saj sam sploh ni bil predmet revizije. Zaradi tega njegovo podjetje sploh ni bilo seznanjeno z osnutkom poročila, ki ima kar 250 strani. Ugotovitve RS je g. Bitenc v komunikaciji z Niko Kunaver lahko komentiral, ker mu je novinarka ugotovitve računskega sodišča v delih, ki se nanašajo na aparate Siriusmed R30 posredovala (po dogovoru off the record).

Nika Kunaver še navaja, da je z Bitencem opravila več telefonskih pogovorov, v katerih mu je vsakič ponudila možnost nastopa pred kamero, a jo je vsakič zavrnil. To, da je zavrnil izjavo pred kamero, sta novinarki navedli tudi v prispevku.

V skupnem odgovoru s kolegico Seme zanikata očitke, da sta zamolčali podatke iz neuradne komunikacije med Niko Kunaver in Markom Bitencem. »Ker Marko Bitenc ni želel sodelovati v Fokusu, mu tudi nisva poslali novinarskih vprašanj, zato njegovih odgovorov nisva zamolčali. Ker jih niti ni bilo,« sta zapisali novinarki. In poudarili, da sta objavili podatke, za katere sta presodili, da so resnični in kredibilni, kar po njunih besedah podatki Računskega sodišča so.

Damjana Seme je v uvodu odgovora na pritožbo poudarila, da sama s komunikacijo med g. Bitencem in Niko Kunaver sploh ni bila seznanjena, s čimer odpadejo razlogi za vse očitke zoper njo (čeprav v nadaljevanju odgovora po točkah tudi vsebinsko zavrne navedene očitke). »Kako bi lahko prikrila podatke, ki jih nikoli nisem prejela?« je zapisala Damjana Seme.

Pritožnik je navedel več izjav v prispevku, s katerimi naj bi novinarki ventilatorje Siriusmed 30 prikazali kot neprimerne za zdravljenje kovidnih bolnikov. Med njimi izjavo »kot izhaja iz revizije računskega sodišča, je zdravstveni minister jasno opozoril, da ventilatorji niso primerni za zdravljenje kovidnih bolnikov.« Navedli sta tudi citat Ministrstva za zdravje, podan za Zavod za blagovne rezerve: »Respiratorji Siriusmed R30 so … primerni za zdravljenje bolnikov s covid-19 pod pogojem, da se dopolnijo z ustreznimi dodatki (cevmi, vlažilci, kompresorjem)« ter da je »Zavod za blagovne rezerve potrdil, da ventilatorji brez dodatne opreme niso primerni za oskrbo kovidnih bolnikov.«

Pritožnik dokazuje, da so navedbe netočne in da je bila novinarka Nika Kunaver s tem dejstvom seznanjena najkasneje takrat, ko je dobila pojasnila direktorja pritožnika 11. 3. 2021, torej deset dni pred objavo prispevka. Pritožnik v tej točki navaja podatke, ki jih je v elektronski pošti posredoval novinarki Niki Kunaver in ki naj bi dokazovali, da so dobavljeni ventilatorji Siriusmed R30 primerni za zdravljenje bolnikov s COVID-19. Pritožnik dokazuje, da je novinarka kljub temu objavila »neresnične in nepravilne informacije«, z namenom, da »okrni dobro ime in ugled pritožnika«.

Ker naj bi namerno zamolčala informacije, ki so ključne za razumevanje obravnavane teme, naj bi novinarka kršila 1. in 4. člen kodeksa.

Novinarki Nika Kunaver in Damjana Seme poudarjata, da se pritožnik sklicuje na svoje neuradne komentarje, ki jih novinarka zaradi dogovora ni smela objaviti, sam nastop pred kamero pa je zavrnil. Navajata dejstvo, da podjetje Geneplanet in g. Bitenc nista bila revidiranca in je zato nepomembno, kako on komentira ugotovitve RS. »Pomembno je, kako jih komentirajo tisti, ki so bili za nakup medicinske opreme zadolženi ter odgovorni in na katere letijo očitki o netransparentni porabi javnih sredstev. Vse te (torej vse revidirance) sva novinarki povabili k sodelovanju v oddaji, v prispevku pa sva tudi jasno in korektno navedli, kdo se je odzval in kdo ni želel komentirati nabave zaščitne opreme.«

Novinarki navajata ugotovitve RS, ki je v svojem poročilu navedlo elektronsko sporočilo ministrstva za zdravje, v katerem piše: »Respiratorji Siriusmed R30, ki jih je dobavilo podjetje Geneplanet, so na podlagi mnenja strokovne svetovalne skupine ministrstva za zdravje primerni za zdravljenje bolnikov s COVID-19 pod pogojem, da se dopolnijo oziroma dostavijo z ustreznimi dodatki (cevmi, vlažilci, kompresorjem)«. Navajata tudi drugo korespondenco, navedeno v ugotovitvah RS, ki dokazuje, da omenjeni ventilatorji niso bili primerni za zdravljenje kovidnih bolnikov brez dodatne opreme, ki je manjkala.

Novinarki v odgovoru poudarjata, da v prispevku nista povzemali domnevnih, ampak uradne izjave in citate. Med drugim izjavi vodje strokovne skupine ministrstva za zdravje dr. Bojane Beović in vodje strokovne skupine prof. dr. Marka Noča. Poleg tega je sam Zavod za blagovne rezerve v javnem naročilu za nakup manjkajoče dodatne opreme zapisal, da se dodatne oprema kupuje, ker »ventilatorji Siriusmed R30 trenutno niso primerni za zdravljenje bolnikov s covid-19.«, kar dokazuje kopija strani omenjenega javnega naročila.

NČR ugotavlja, da novinarki v tem primeru nista kršili 1. in 4. člena, saj sta preverjali točnost zbranih informacij in sta se izogibali napakam. Novinarki tudi nista zamolčali informacij, bistvenih za razumevanje prispevka. NČR še ugotavlja, da je pritožnik z vztrajanjem pri komunikaciji off the record in nato še z zavrnitvijo ponujenega nastopa v prispevku, s čimer bi lahko predstavil svoje videnje zadeve, ter s sklicevanjem na prav to komunikacijo novinarko spravil v položaj, ko je bila z njegovimi stališči sicer seznanjena, javno pa ni smela objaviti vsebine pogovora z g. Bitencem, saj bi tako kršila njun dogovor o komunikaciji off the record.

Pričakovanja, da bo novinarka v prispevku avtomatsko in brez dvoma zastopala argumente, podane off the record, torej brez navedbe vira informacije, so napačna, lahko pa se jih interpretira tudi kot poskus manipulacije. NČR meni, da je novinarsko ustrezno objaviti informacije iz uradnih virov, še posebej, če so te zaradi svoje narave težko preverljive, informacije off the record pa vzame na znanje in jih uporabi po lastni presoji, nikakor pa jih ni dolžan objaviti, kot to navaja pritožnik.

V obravnavanem primeru je sicer dilema le navidezna, saj je prispevek obravnaval domnevne nepravilnosti pri nabavi zaščitne opreme, kar je bil predmet revizije RS, pritožnik pa je le eden od prodajalcev te opreme. Odgovornost za nakup ustrezne opreme je na naročniku oziroma kupcu, tarča kritike v prispevku je zato kupec, ki je (domnevno) neustrezno opremo kupil. Posredno sicer očitki letijo tudi na dobavitelja, vendar pa RS dobavitelja ni revidiralo, prav tako novinarki v prispevku nista ugotavljali morebitne odgovornosti dobavitelja opreme.

Pritožnik navaja, da je novinarka strokovno mnenje dr. Podbregarja glede visoke cene ventilatorjev in njegove pobude, da se kupi (boljše) ventilatorje R50 predstavila zgolj z enega zornega kota, pri poročanju pa »popolnoma zanemarila informacije, ki jih je v zvezi s strokovnim mnenjem dr. Podbregarja pridobila s strani pritožnika.« Pri tem se pritožnik sklicuje na repliko njegovega podjetja k osnutku poročila RS, ki jo posredoval novinarki po elektronski pošti.

Pritožnik meni, da bi lahko novinarki skrbno in skladno s kodeksom preverili točnost mnenja dr. Podbregarja in ugotovili, da njegovo mnenje ni pravilno in ustrezno. Zato sta po njegovem mnenju poročali nepravilno, napake pa da nato nista popravili. Pritožnik meni, da sta novinarki s tem, ko sta namerno zamolčali informacije, kršili 1. in 4. člen kodeksa. Z objavo informacij, ki »vsebujejo hude obtožbe vezane na netransparentno nabavo ventilatorjev Siriusmed R30 …« pa naj bi kršili tudi 3. člen kodeksa.

Novinarki v odgovoru navajata, da sta povzeli strokovno mnenje zdravnika, pri čemer gre za dogovore med ministrstvom za gospodarstvo in prof. dr. Podbregarjem, zato pritožnikov komentar ni relevanten. Novinarki izpostavita, da je dr. Podbregarja kot strokovnjaka izbralo ministrstvo za gospodarstvo, da strokovno oceni ventilatorje Siriusmed R30 pred državnim nakupom. Kljub temu, da ni bilo razloga za dvom v mnenje dr. Podbregarja, sta novinarki poslali vprašanje v SB Celje, če dr. Podbregar vztraja in potrjuje svoje strokovno mnenje. Odgovorili so jima, da dr. Podbregar potrjuje svoje navedbe v strokovnem mnenju.
Novinarki še dodajata, da ne drži očitek, da se nista trudili dobiti odziva Geneplaneta. Direktor pritožnika je imel namreč možnost, da bi sodeloval v prispevku, a se za to možnost ni odločil.

NČR ugotavlja, da novinarki v tej točki nista kršili 1., 3. in 4. člena kodeksa. NČR ponavlja prej navedene argumente. Novinarki sta imeli na eni strani uradne izjave in dokumente oseb in inštitucij, ki so strokovno podkovane in zaupanja vredne (specialist interne medicine dr. Podbregar, Računsko sodišče), na drugi strani pa podatke direktorja pritožnika, ki uradno zadeve ni želel komentirati in je vztrajal pri komunikaciji off the record. NČR, kot rečeno, meni, da je novinarsko ustrezno podajati informacije iz uradnih virov, še posebej, če gre za težko preverljive informacije, informacije, pridobljene off the record, pa lahko novinar vzame na znanje in jih uporabi po lastni presoji, nikakor pa jih ni dolžan objaviti, kot to navaja pritožnik. Poleg tega je imel direktor pritožnika možnost, da bi z nastopom pred kamero podal svoje stališče in svoje informacije.

Pritožnik navaja izjavo »noben tip ventilatorja ne omogoča neinvazivne ventilacije«, ki naj bi bila podana v 1:18 minuti prispevka in ki po mnenju pritožnika ni resnična, zaradi česar naj bi prišlo do kršitve 4. člena kodeksa. V dopolnitvi pritožnik navaja, da je bila omenjena izjava oziroma trditev zapisana na zaslonu v 6:08 minuti prispevka. Kot v odgovoru poudarjata novinarki, navedene izjave sploh ni v prispevku, ne ob omenjeni časovni točki, ne kadarkoli sicer. Da je temu tako, ugotavlja tudi NČR.

Ker izjave v prispevku ni, je obravnava očitka pod to točko nepotrebna, do kršitve kodeksa ni prišlo.

Pritožnik navaja izjavo »naj bi jim ostalo 3,6 M EUR dobička«, ki se nanaša na domnevni zaslužek pritožnika pri prodaji aparatov Siriusmed R30. Pritožnik navaja, da navedena trditev ne drži, pri čemer priznava, da sta novinarki v prispevku navedli, da njegovo podjetje ta podatek zanika.

Pritožnik se sklicuje na korespondenco, v kateri je novinarki podatek o zaslužku zanikal in navedel, da so omenjene aparate Republiki Sloveniji dobavili po 50 odstotkov nižji ceni od tržne. Pritožnik navaja, da je trditev o dobičku »neresnična, izmišljena in tudi objektivno nemogoča«, saj da je takšen podatek ob upoštevanju vseh informacij, ki jih je izpostavil, popolnoma nerealen. Pritožnik meni, da je v prispevku nastal vtis, kot da je njegovo podjetje »vojni zaslužkar«, navedbe o 3,6 milijona evrov dobička pa da so osebno žaljive. Novinarkama očita kršenje 1., 2., 3. in 4. člena kodeksa.

Novinarka Nika Kunaver je v odgovoru očitke zanikala in poudarila, da je gospoda Bitenca večkrat pozvala, naj pojasni podrobnosti o plačilu aparatov kitajskemu dobavitelju, kakšni so zaslužki in drugo, a o številkah nikoli ni želel govoriti, kar so v prispevku tudi navedli. Nika Kunaver je tudi poudarila, da so ugotovitve RS glede cene ventilatorjev (dodatna oprema in izobraževanje) v nasprotju z navedbami gospoda Bitenca. V prispevku je tudi navedeno, da gospod Bitenc poslov ne želi komentirati in da je povedal, da podatki ne držijo. Novinarka v odgovoru na očitke navede podatke, zaradi katerih je upravičeno domnevala, da je podjetje pritožnika pri poslu zaslužilo omenjeni znesek. NČR ugotavlja, da novinarki nista kršili 1., 2. ,3. in 4. člena kodeksa. Glede očitka o nepravilnem izračunu dobička pri prodaji obravnavanih ventilatorjev NČR ugotavlja, da sta novinarki delovali korektno in profesionalno, saj sta podatek preverjali pri pritožniku, ki pa je zavrnil uradno pojasnilo; povedal je le, da je podatek napačen, kar sta novinarki v prispevku tudi navedli. Pritožnik še navaja, da novinarki nista preverili podatkov, ki so javno dostopni, vendar tudi sam v tej točki ne navede teh podatkov oziroma kje konkretno bi lahko novinarki te podatke dobili.

Pritožnik navaja izjavo »ventilatorje so uporabili le v celjski in ptujski bolnišnici«. Izjava po mnenju pritožnika ne drži, saj ventilatorje Siriusmed R30 uporabljajo v več slovenskih bolnišnicah, tudi v Izoli, Trbovljah, Jesenicah, Murski Soboti idr. Novinarka bi po mnenju pritožnika morala preveriti točnost informacije ter opozoriti, da navaja nepotrjeno informacijo in ne dejstva. Prav tako po mnenju pritožnika ni pridobila odziva tistih, ki jih to zadeva, med njimi tudi pritožnika.

»Citat novinark zato ponovno napeljuje na misel, da gre za ventilatorje slabe kvalitete, ki jih slovenske bolnišnice ne želijo uporabljati, ker menijo, da niso primerni. Gledalcem je bilo na ta način zamolčano pomembno dejstvo, in sicer v katere bolnišnice so bili ventilatorji dobavljeni in da jih vse bolnišnice, kamor so bili dobavljeni, tudi uporabljajo, ker so primerni in učinkoviti,« navaja pritožnik, ki novinarkama očita kršenje 1., 2., 3. 4. in 5. člena kodeksa.

Novinarki Nika Kunaver in Damjana Seme podrobno pojasnita, kako sta prišli do omenjenega sklepa. Sklicujeta se na odgovor prof. dr. Marka Noča iz UKC Ljubljana, ki je dejal: »Po mojem vedenju ne. Večina bolnišnic sigurno ne. Večina dobavljenih respiratorjev namreč še nima dodatne opreme (ustrezne cevi in vlažilci, nekateri so brez kompresorja), ki je bila pogoj za odobritev s strani naše neformalne strokovne skupine …« Sklicujeta se tudi na javno naročilo Zavoda za blagovne rezerve za nakup dodatne opreme za ventilatorje v bolnišnicah UKC LJ, UKC MB, SB Murska Sobota, SB Izola, SB Jesenice, SB Slovenj Gradec, SB Nova Gorica, SB Ptuj, SP Trbovlje, Spec. bolnišnica Topolšica in NB Sežana. V javnem naročilu Zavoda za blagovne rezerve piše, da se dodatna oprema kupuje, ker »ventilatorji Siriusmed R30 trenutno niso primerni za zdravljenje bolnikov s Covid-19«. Novinarki v odgovoru navajata tudi analizo novinarskih kolegov na POP TV na STA in na Večeru, ki so prav tako prišli do ugotovitev, da se sporni ventilatorji v večini slovenskih bolnišnic niso uporabljali.

NČR ugotavlja, da novinarki v delu prispevka, v katerem govorita o uporabi ventilatorjev v bolnišnicah, nista kršili 1., 2., 3., 4. in 5. člena kodeksa. Novinarki sta preverjali točnost informacij, NČR v prispevku ni zaznal žaljivega predstavljanja dejstev, novinarki sta pridobili odzive tistih, ki jih prispevek obravnava, pri čemer se je gospod Bitenc kot zastopnik pritožnika uradnemu odzivu ali nastopu pred kamero odrekel. Novinarki nista zamolčali ključnih informacij in nista objavili nepotrjenih informacij, ne da bi na to opozorili.

Gradivo primera
Obravnavani členi
Medij
Akterji
Povezane vsebine
Arhiv razsodb