Stališče NČR DNS in SNS
Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Urban Červek, Ranka Ivelja, Irena Brejc, Nataša Štefe in Sonja Meljak Zdovc (članice in člani), je na seji 16. decembra 2021 v primeru M. V. proti Mojci Zemljarič, Štajerski tednik, ugotovilo, da je novinarka kršila Kodeks novinarjev Slovenije. Brane Piano se je pri glasovanju vzdržal.
PRIMER: M. V. proti Mojci Zemljarič, Štajerski tednik
Pritožnik M. V. (razsodišče je zaradi varovanja zasebnosti zakrilo identiteto pritožnika) je bil na ptujskem sodišču priča v hudem in osebno travmatičnem primeru trojnega umora v manjši vasi, o katerem so poročali skoraj vsi mediji v državi. Teden dni zatem je na spletu zasledil članek spletnega Štajerskega tednika z naslovom »Ptuj: Sojenje za trojni umor: Otrok atija rotil, naj preneha« o pričanju na tem sojenju, ki je vseboval tudi njegovo polno ime in priimek ter imena drugih prič in družinskih članov umorjenih. Takoj ko je to opazil, je kontaktiral uredništvo Štajerskega tednika in zahteval umik oziroma izbris svojih osebnih podatkov. Članek z njegovim polnim imenom je bil na spletu dosegljiv 15 ur, po njegovi intervenciji so ga v uredništvu iz članka umaknili. A se je 21. 9. 2021 članek s sojenja o njegovem pričanju z naslovom »Krvavo tragedijo od blizu gledal triletni otrok« znova z njegovim polnim imenom pojavil v tiskani verziji Štajerskega tednika, kar ga je osupnilo in zelo prizadelo.
Pritožnik se zaveda, da je omenjeno sojenje javno in zaradi narave dogodka tudi zelo odmevno, vendar pa se mu zdi objava njegovega polnega imena kot prizadete priče v tem tragičnem primeru (v katerem je bil udeležen tudi majhen otrok, op. p.), »naravnost pritlehna«. Pritožnik je moral pred sodiščem ponovno podoživljati travmatične trenutke, kar je bilo zanj izjemno težko. Ne razume, kako naj bi objava njegovega polnega imena v »najbolj lokalnem mediju ptujske regije« pripomogla k razumevanju samega tragičnega dogodka, saj v drugih medijih, ki so o sojenju poročali, njegovega polnega imena niso objavljali. Zelo ga je zmotilo, da se je novinarka, poročevalka s sodišča, odločila za objavo polnega imena, čeprav je po njegovem vedenju novinarska praksa drugačna. Mediji v takih res občutljivih družinskih zadevah polnih imen prič javno ne izpostavljajo. Po njegovem mnenju je novinarka neupravičeno posegla v njegovo zasebnost in s tem kršila 17. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.
Novinarka Štajerskega tednika Mojca Zemljarič je zavrnila pritožnikove navedbe o kršenju 17. člena kodeksa kot neupravičene. Odgovoru je priložila komunikacijo s ptujskim sodiščem, v kateri jih je zaprosila za točni imeni dveh prič na sodni obravnavi z dne 16. 9. 2021. Sodišče ji je imeni posredovalo.
Navaja, da je pritožnik na sodišču nastopil kot polnoletna priča v zadevi, ki je odprta za javnost. Pritožnik se je kot priča na sodišču zavedal, da gre za javno obravnavo, ki jo spremljajo akreditirani novinarji. Imena takih prič so informacija javnega značaja, o čemer govori tudi 6. alineja 10. člena Zakona o sodiščih; v odgovoru jo je citirala. Z objavo imena priče v ničemer ni posegla v njeno zasebnost ali kakorkoli kršila 17. člena novinarskega kodeksa. Pritožnik v pritožbi tudi ne navaja določno, kaj točno naj bi kršili z zapisom njegovega imena v časopisu, zatrjuje novinarka. Njegovo izjavo pred sodiščem so korektno povzeli, kar je tudi sam potrdil. Članek je po njenem mnenju zgolj poročilo o dogajanju v sodni dvorani brez vsakih vrednostnih sodb ali komentarjev. Kot priča na sodišču bi lahko povedal ali zahteval, da ne želi objave imena, a tega ni storil. Da bi bilo z objavo imen prič lahko karkoli narobe, je ni naknadno opozorilo niti sodišče, ki ga je po obravnavi zaprosila za točni imeni prič.
Pritožnik jih je s svojo zahtevo po izbrisu imena in priimka seznanil šele po tem, ko je bil časopis že stiskan. Istega dne je na spletni strani zasledil tudi članek s sodišča. Njegovo željo, ki sicer nima nobene pravne osnove, so zato lahko upoštevali le v spletni izdaji, ne pa tudi v tiskani. Navedbe pritožnika, da drugi novinarji v tovrstnih poročanjih ne navajajo imen (polnoletnih) prič, ne držijo. Že bežen pregled tovrstnih poročanj v različnih medijih pokaže, da ni tako. Za lokalni medij oziroma regijski časopis, ki podrobneje spremlja dogodke v Spodnjem Posavju, je po njenem mnenju logično, da tudi iz sodnih dvoran poročajo bolj podrobno kot nacionalni ali drugi mediji.