21. 1. 2022

Aleksander Žišt proti avtorju R. K. oziroma odgovornemu uredniku Siol.net Petru Jančiču

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Brane Piano (podpredsednik), Irena Brejc, Urban Červek, Peter Merc, Ranka Ivelja, Jelena Aščić in Sonja Merljak Zdovc (članice in člani), je na seji 13. januarja 2022 v primeru Aleksander Žišt proti avtorju R. K. oziroma odgovornemu uredniku Petru Jančiču ugotovilo, da portal ni kršil Kodeksa novinarjev Slovenije.

Primer: Aleksander Žišt proti avtorju R. K. oziroma odgovornemu uredniku Siol.net Petru Jančiču

Aleksander Žišt (pritožnik) avtorju R.K., tako je podpisan članek z naslovom Postajamo talci necepljenih ljudi (https://siol.net/novice/slovenija/krek-postajamo-talci-necepljenih-ljudi-561199), ki je bil 13. oktobra 2021 objavljen na spletnem portalu Siol, očita kršitvi 4. in 21. člena novinarskega kodeksa. Članek je povzetek daljšega portretnega intervjuja z direktorjem Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) dr. Milanom Krekom na Televiziji Slovenija (oddaja Intervju na 1. programu TVS, 12. september 2021).

Pritožnik razlaga, da pošilja Novinarskemu častnemu razsodišču (NČR) prijavo kršitve kodeksa, ker kot posameznik, ki sodi v kategorijo »necepljenih ljudi«, čuti dolžnost opozoriti na nesprejemljivo prakso, ki spodbuja k nasilju in širi sovraštvo ter nestrpnost do drugače mislečih.

Aleksander Žišt meni, da je R. K. z objavo zadevnega članka kršil 4. člen kodeksa, ker je po njegovem mnenju avtor pred javnostjo zamolčal ključne informacije za celovito razumevanje obravnavane teme. Pritožnik ob tem poudarja, da je novinar javnosti dolžan predstaviti vse informacije o obravnavani temi, ki so mu v tistem trenutku dosegljive, ki lahko kakorkoli vplivajo na posameznikove odločitve, mnenja in poglede.

Pritožnik uvodoma trdi, da uradno objavljeni aktualni podatki NIJZ in Ministrstva za zdravje izkazujejo, da je med dnevno odkritimi novimi primeri okužb z virusom sars-cov-2 že več kot 20 odstotkov polno cepljenih oseb in da je trenutno med hospitaliziranimi osebami v slovenskih bolnišnicah več kot 20 odstotkov polno cepljenih oseb, tako na navadnih oddelkih in tudi na intenzivni negi. Pritožnik piše: »Slovenska stroka in njeni predstavniki (dr. Beović, dr. Logar, dr. Krek, minister Poklukar …, NIJZ, MZ …) so večkrat javno izjavili, da cepiva ne ščitijo polno cepljenih oseb pred novimi obolenji ter pred prenosom virusa na druge osebe.« Aleksander Žišt še dodaja, da omenjeni s svojimi javnimi izjavami potrjujejo, da virus dejansko širijo tudi polno cepljene osebe, zaradi česar je populističen naslov članka Postajamo talci necepljenih ljudi, ki ga je določil avtor, namenoma zavajajoč ter spodbuja k nestrpnosti in sovraštvu do necepljenih oseb, kar že vodi k nasilju in javnem ter zasebnem verbalnem obračunavanju z necepljenimi osebami na družbenih omrežjih, v komentarjih na novičarskih platformah in na ulici. Zaradi navedenega se tako pomembnih in v javnosti že večkrat obravnavanih informacij, ki pokažejo celotno sliko, po mnenju pritožnika ne bi smelo zamolčati. V pritožbi še dodaja, da je iz članka razvidna želja avtorja po načrtnem manipuliranju z bralci, ker avtor ustvarja lažne percepcije nespornih strokovnih dejstev in javnost zavaja s tem, da so za trenutno situacijo s covidom krive samo necepljene osebe, kar po njegovem mnenju »de facto ni res«.

V pritožbi še piše, da so mednarodne zdravstvene organizacije (WHO, CDC …) objavile, kako cepiva ne ščitijo polno cepljenih oseb pred novimi obolenji s covid-19 ter pred prenosom virusa na druge osebe in da to potrjujejo tudi številne mednarodne raziskave.

Po prepričanju pritožnika je bil v obravnavanem prispevku kršen tudi 21. člen kodeksa, po njegovem mnenju avtor članka z neresničnimi in pristranskimi trditvami načrtno spodbuja k sovraštvu, nestrpnosti in nasilju do vseh necepljenih ljudi v Sloveniji. »To naredi že s populističnim naslovom članka Postajamo talci necepljenih ljudi,« je zapisal pritožnik, ki je kršitve 21. člena našel v celotnem članku, ko avtor »javnosti prezentira zgolj tiste informacije o statusu covidnih obolenj in hospitalizacij, s katerimi želi podkrepiti navedbe v naslovu članka, medtem ko načrtno izpusti druge pomembne informacije in uradne podatke o obravnavani temi, ki so javno dosegljive in bi bralcu dale vedeti, da za trenutno situacijo vendarle niso krivi samo necepljeni posamezniki«.

Pritožnik v nadaljevanju ponovi, da NIJZ, MZ in Sledilnik objavljajo podatke, iz katerih je razvidno, da je med dnevno pozitivnimi primeri v Sloveniji več kot 20 odstotkov polno cepljenih oseb. Podoben odstotek polno cepljenih oseb je tudi hospitaliziranih. Prav tako pa za oz. s covidom-19 umirajo tudi polno cepljeni posamezniki.

Pri obrazložitvi kršitve 21. člena kodeksa se pritožnik opira tudi na navedbe, ki jih je podal ob argumentiranju kršitve 4. člena kodeksa, predvsem na to, da so v članku zamolčane ključne informacije za celovito razumevanje obravnavane teme, ker to po njegovem prepričanju pomeni, da so v članku navedene neresnice in polresnice z namenom prelaganja krivde za trenutne epidemiološke razmere pri nas izključno na necepljene posameznike, piše pritožnik, ki dodaja, da je teh »v Sloveniji po današnjih številkah še vedno več kot 50 odstotkov vseh državljanov.«

Aleksander Žišt je prepričan, da večji del članka odkrito hujska in spodbuja k nasilju, širjenju sovraštva in nestrpnosti, da je izrazito populističen, neresničen in pristranski, »najizraziteje pa spodbuja k nasilju, širjenju sovraštva in k nestrpnosti del članka, ki je sestavljen iz avtorjevih besed in izjave sogovornika in namenoma pušča bralca v prepričanju, da so za trenutne razmere v povezavi s covid-19 v Sloveniji dejansko krivi izključno necepljeni posamezniki.«

Ta del prispevka se glasi: Stanje v Sloveniji je neprimerljivo hujše kot v enakem obdobju lani. Na dan imamo več kot tisoč okuženih. »Zdaj smo v epidemiji necepljenih, postajamo talci necepljenih ljudi. Zdaj zbolevajo in umirajo necepljeni. Ti ljudje se niso cepili zaradi anticepilcev in zdaj naj gospodje prevzamejo odgovornost, da se zaradi njihovih aktivnosti toliko ljudi ni cepilo, da so v bolnišnicah na respiratorju in morda ne bodo preživeli,« je bil oster Krek.

Pritožnik svoje pisanje zaključuje z mislijo, da si državljani zaslužijo poštene in korektne medije, pošteno medijsko poročanje, ki je oprto na preverljivih dejstvih in resničnih podatkih. K svoji pritožbi je dodal tudi številne priloge, članke v medijih, poročila o raziskavah, podatkovne prikaze, na primer:

– https://edition.cnn.com/2021/08/05/health/us-coronavirus-thursday/index.html
– https://n1info.si/koronavirus/prebolevnost-sciti-bolje-od-cepljenja/
– https://www.nijz.si/sl/dnevno-spremljanje-okuzb-s-sars-cov-2-covid-19
– https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/episari_mreza_grafi_do_29.8.2021.pdf

Novinar R. K. in odgovorni urednik Peter Jančič nista odgovorila na pritožbo. Je pa odgovorni urednik pritožbo komentiral v svojem mediju. Razsodišče tega komentarja pri obravnavi pritožbe ni upoštevalo. Navedbe urednika je razsodišče zanikalo v popravku, ki ga je medij objavil.

SKLEP:

Odgovorni urednik Siol.net Peter Jančič ni kršil 4. in 21. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev: 2. člen Pravilnika o delu NČR določa, da kadar avtor novinarskega prispevka ni znan ali je podpisan s kraticami in ga urednik oziroma medij ne želi razkriti, NČR kot udeleženca postopka pred razsodiščem oziroma odgovorno osebo šteje odgovornega urednika medija, v katerem je bil objavljen obravnavani prispevek. Ker polno ime avtorja R. K. razsodišču ni znano, je NČR kot udeleženca postopka pred razsodiščem obravnaval odgovornega urednika portala Siol.

Zadevni prispevek z naslovom Postajamo talci necepljenih ljudi ni članek o covidu-19, kot piše pritožnik, ampak povzetek daljšega portretnega intervjuja z direktorjem Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) dr. Milanom Krekom na Televiziji Slovenija (oddaja Intervju na 1. programu TVS, 12. september 2021). V besedilu prispevka ni novinarjevih trditev, avtor od začetka do konca izpostavlja le izjave intervjuvanca, ki je direktor pomembne zdravstvene institucije, zato je seznanjanje javnosti z njegovimi stališči v javnem interesu. Tudi naslov je del Krekove izjave iz televizijskega intervjuja. Novinar tako ni zamolčal ničesar za javnost pomembnega, če vemo, da je bila vsebina prispevka povzetek intervjuja, objavljenega na TV Slovenija. Pritožnik v pritožbi bolj kot z novinarjem polemizira z intervjuvancem. Razsodišče ob tem poudarja, da novinar ni imel možnosti dodajati novih dejstev ali postavljati dodatnih vprašanj, saj je le povzel intervju, ki ga je z dr. Krekom opravil drug novinar. Pritožnik tudi ni pojasnil, na kaj konkretno v povzetku se njegovi očitki nanašajo in katere informacije naj bi v povzetku intervjuja novinar zamolčal. Novinarsko častno razsodišče je na podlagi teh dejstev presodilo, da novinar oziroma urednik ni kršil 4. člena. Novinar sicer ni celovito obdelal teme, vendar pa tega od povzetka intervjuja iz drugega medija tudi ne gre pričakovati.

Pritožnik navaja, da »večji del članka odkrito hujska in spodbuja k nasilju, širjenju sovraštva in k nestrpnosti, da je izrazito populističen, neresničen in pristranski.« NČR ugotavlja, da pritožnik ni pojasnil, kaj konkretno v povzetku intervjuja hujska, spodbuja k nasilju, širjenju sovraštva in nestrpnosti. Besedilu ne moremo očitati, da je neresnično, saj povzema izjave, objavljene v televizijskem intervjuju, očitana populizem in pristranskost intervjuvanca pa v tem primeru ne moreta biti razlog za ugotavljanje kršitve novinarskega kodeksa.

NČR znova poudarja, da je prispevek avtorja R. K. poročilo o intervjuju na Televiziji Slovenija in da to ni članek o covid-19. Očitki v pritožbi so posplošeni, pritožnik ne izpostavlja konkretnih trditev in objavljenih izjav, ki bi jih izpodbijal s protiargumenti, navaja le eno izjavo Milana Kreka v besedilu, s katero naj bi medij kršil 21. člen:

Stanje v Sloveniji je neprimerljivo hujše kot v enakem obdobju lani. Na dan imamo več kot tisoč okuženih. »Zdaj smo v epidemiji necepljenih, postajamo talci necepljenih ljudi. Zdaj zbolevajo in umirajo necepljeni. Ti ljudje se niso cepili zaradi anticepilcev in zdaj naj gospodje prevzamejo odgovornost, da se zaradi njihovih aktivnosti toliko ljudi ni cepilo, da so v bolnišnicah na respiratorju in morda ne bodo preživeli,« je bil oster Krek.

Dr. Krek je to izjavo podal v daljšem (portretnem) intervjuju, njegovi odgovori so bili čustveno obarvani, predstavljal je svoja osebna mnenja, tudi vrednostne sodbe, edini podatki, ki jih je v tej izjavi omenil Krek, pa so takrat držali (»na dan imamo več kot tisoč okuženih«). Njegovo izjavo, da smo zdaj »v epidemiji necepljenih, postajamo talci necepljenih ljudi« lahko interpretiramo na več načinov, na primer tudi s tem, da je med hospitaliziranimi večina necepljenih proti covidu-19, in ne nujno tako, kot izjavo razlaga pritožnik. Strokovna analiza razlogov za slabe epidemiološke razmere je zelo kompleksna tema, ki ne more temeljiti le na cepljenih in necepljenih. Kreku bi lahko očitali zdrse pri komuniciranju z javnostjo, tudi nerodno izbiro izrazov, a v povzetku objavljene izjave iz televizijskega intervjuja, del te se pojavi tudi v naslovu, ne moremo oceniti kot odkrito hujskanje, spodbujanje k nasilju, širjenju sovraštva in nestrpnosti, od katerih bi se moral novinar obvezno ograditi. Novinarsko častno razsodišče zato ni ugotovilo kršitve 21. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Razsodišče ob tem dodaja, da bi se morali novinarji zavedati svoje vloge v družbi in vpliva na javno mnenje. Nekritično povzete izjave in stališča lahko prispevajo k razpihovanju polarizacije in nestrpnosti v družbi.

Gradivo primera
Obravnavani členi
Medij
Akterji
Povezane vsebine
Arhiv razsodb