11. 11. 2022

Žiga Šorli proti novinarki Biserki Karneža in Silvestru Šurli, odgovornemu uredniku revije Reporter

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Brane Piano (podpredsednik) in člani/ce Irena Brejc, Sonja Merljak Zdovc, Peter Merc, Nataša Štefe, Urban Červek, je na seji 13. oktobra 2022 v primeru Žiga Šorli proti reviji Reporter novinarki Biserki Karneža in odgovornemu uredniku Silvestru Šurli ugotovilo, da sta novinarka in urednik kršila Kodeks novinarjev Slovenije.

Primer: Žiga Šorli proti novinarki Biserki Karneža in Silvestru Šurli, odgovornemu uredniku revije Reporter

Žiga Šorli (v nadaljevanju pritožnik) na NČR naslavlja svoje globoko ogorčenje nad člankom v reviji Reporter št. 24 z dne 13. junija 2022, z naslovom Nasilni izpadi ženske, ki jo promovira Možina, v katerem novinarka Biserka Karneža po njegovem prepričanju s prekomernim poseganjem v zasebnost prizadetih krši devet členov Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju kodeksa); kršenje kodeksa očita tudi odgovornemu uredniku revije Silvestru Šurli, ki je tak izdelek dovolil in objavil. Zmotila ga je že senzacionalistična naslovnica revije, na kateri so nad naslovom Nasilna plat ženske, ki jo promovira Možina, in s podnaslovoma (1. Temne skrivnosti dr. Nine Krajnik, ki jo predstavljajo za pionirko lacanovske psihoanalize v Sloveniji, 2. Z noži naj bi napadla partnerja in župana Moravč dr. Milana Balažica, se fizično lotila njegovega ostarelega očeta in pretepla svetovalca na občini) objavljeni portreti dr. Jožeta Možine, dr. Krajnik in dr. Balažica. Trdi, da poleg besedila na treh straneh revije že oprema prispevka pomeni hud napad na osebnostno integriteto posameznice in da prekomerno posega v njen zasebni prostor. Po mnenju pritožnika je opisani primer nedopusten novinarski zdrs, ki kaže na nespoštovanje osnovnih etičnih principov. Avtorici članka in odgovornemu uredniku pripisuje medijsko in politično diskreditacijo vseh imenovanih na naslovnici.

Pritožnik očita kršitev 2. člena kodeksa, ker novinarka označuje dr. Nino Krajnik kot nasilno osebo, kar je žaljivo. Res je pred časom na domu Balažicevih prišlo do internega konflikta in je na poziv prišla policija. Vse drugo, kar v članku dodaja novinarka, kot denimo »nasilna plat ženske«, »nasilna dejanja« , niso dejstva, ampak žaljive posplošitve. Žaljiv naj bi bil novinarkin stavek: »V vrtcu v Moravčah ji je, neverjetno, zaupano druženje z otroci, čeprav obstajata vsaj dva policijska zapisnika ter z imenom in priimkom podpisano pismo z opisi njenih hudih nasilnih dejanj.« Take implikacije so po mnenju pritožnika žaljive, ker so zreducirane na splošne osebnostne oznake. To utemelji s tem, da navedbe ljudi iz okolice dr. Krajnik, ki sta jih tako ona kot njen partner zanikala, še niso dokazi o njenem nasilnem značaju. Zoper njo tudi ni bil uveden noben postopek, ne prekrškovni ne kazenski. Pogrevanje neke stare družinske zadeve pritožnik razume v kontekstu kandidature dr. Krajnik za namerno diskreditacijo kandidatke v javnosti. Ne le nje, tudi njenega partnerja, župana Moravč dr. Balažica in novinarja dr. Možine, ki je z njo opravil intervju za TV Slovenija. Vse tri je v članku predstavila v slabšalnem smislu.

Kršitev 4. člena kodeksa pritožnik utemeljuje s tem, da je novinarka zamolčala, da zoper dr. Krajnik ni bil uveden noben postopek pred organi, kar bi spričo hudih obtožb morala storiti.
Kršitev 5. člena kodeksa vidi pritožnik v tem, da novinarka navedbe iz nekega starega pisma bivšega sodelavca dr. Balažica jemlje kot čisto resnico, v trdilni obliki, in jih ustrezno ne preveri. Trdi, da je več svetnikov prepričanih, da v pismu zapisano ustreza resnici. Vendar teh svetnikov ne predstavi in ne vemo, kako je prišla do njih. V članku ni opozorila, da gre zgolj za ugibanja ali govorice.

Kršitev 12. člena kodeksa pritožnik utemelji z navedbo, da ga vznemirjajo vprašanja, ne samo njega, kdo je novinarki dal policijska zapisnika, ali je njihova objava sploh dovoljena oziroma zakonita, so bili zapisniki sploh verificirani in kakšen je njihov sedanji status oziroma ali policija sploh še razpolaga z njimi. Tega novinarka v članku ne pojasni, pa bi morala, meni pritožnik. Tudi zapise nekdanjega sodelavca župana in moravškega svetnika Saše Mikliča je objavila brez njegovega soglasja oziroma proti njegovi volji, saj gospod Miklič, kot je mogoče brati v članku, ni želel v Reporterju pogrevati starih zgodb.

Kršitev 14. člena pritožnik utemeljuje s tem, da novinarka ni dobila privolitve za fotografiranje na zasebni posesti, pa je to vseeno storila. Iz celotnega konteksta članka je razvidno, da tudi ni šlo za tako imenovano tiho privolitev Balažicevih, saj je jasno, da tam ni bila zaželena.

Glede kršitve 15. člena pritožnik navaja, da v članku ni mogoče razmejiti informacije od novinarkinih komentarjev. Izjave prizadetih, dr. Balažica ali dr. Krajnik, praviloma opremi z lastnimi ciničnimi pripombami, na primer »Psihoanaliza pa taka!« ali »Malo bolj vroče strasti.« Drugim sogovorcem pridaja atribute »potrjeno«, »resnično«.

Čeprav gre v Reporterjevem članku za javne osebe, je pogrevanje starih konfliktov potem, ko so jih prizadeti med seboj že zgladili, nesprejemljivo, meni pritožnik, ker gre za pretirano poseganje v njihovo zasebnost in zato za kršitev 17. člena kodeksa. Novinarka je nenajavljeno vstopila v njihovo zasebnost in brez dovoljenja tudi fotografirala g. Balažica starejšega, ki ga je nepripravljenega nadlegovala z vprašanji. Pritožnik poziva NČR k širši razpravi o mejah poseganja v družinsko zasebnost vsakogar, tudi javnih osebnosti.

Novinarka samo enkrat v tristranskem članku omeni, da proti dr. Krajnik ni bil uveden postopek. Sočasno pa doda nesramna namigovanja o delu policije, češ da je primer pometla pod preprogo. Pritožnik je zapisal: »Proti njej ni bil uveden noben postopek, bi pa bil, če bi on še naprej govoril o tem, kaj se je zgodilo«, zapiše novinarka po pogovoru z M. Balažicem starejšim. Med udeleženci konflikta je v preteklosti že prišlo do pomiritve, teža dejanj pa ni bila taka, da bi zahtevala restriktivno ukrepanje organov, kljub temu novinarka piše o »pometanju pod preprogo«. Glede vprašanja, zakaj je bil postopek ustavljen, bi morala pridobiti stališče uradnih oseb, česar ni storila. 18. člen je po njegovem kršil tudi odgovorni urednik Reporterja, ki je dal soglasje k takemu članku brez navedb ustreznih virov.

Novinarka Biserka Karneža in odgovorni urednik Reporterja Silvester Šurla se na poziv NČR na pritožbo nista odzvala.

SKLEP:

Biserka Karneža in Silvester Šurla nista kršila 2., 4., 5., 6., 12., 15., 17. in 18. člena kodeksa, sta pa kršila 14. člen kodeksa.

Obrazložitev: Novinarka je na terenu iz več virov zbrala informacije, ki govorijo o domnevno spornem obnašanju in ravnanju dr. Nine Krajnik do bližnjih in do nekdanjega moravškega svetnika. V času nastanka članka je bila dr. Krajnik v širši javnosti relativno neznana kandidatka za predsednico države, zato je bilo poročanje o njej kot osebnosti nedvomno v javnem interesu. Novinarka opiše njene znanstvene specializacije, osredotoči pa se na kandidatkina neprimerna ravnanja, ki jih je pred časom popisala tudi policija in jih nihče od imenovanih ni zanikal. Nekdanji občinski svetnik je v dvajset strani dolgem pismu o županu Moravč pisal tudi o napadih dr. Krajnik nanj sredi županove volilne kampanje, kar da je znano ožji moravški javnosti. Naslovnica revije Reporter povzema bistvo članka, ki govori o nekaterih osebnostnih lastnostih kandidatke za predsednico države, le da je naslov članka na naslovnici nekoliko spremenjen. Namesto »nasilni izpadi« uporabi dikcijo »nasilna plat ženske, ki jo promovira Možina«.

NČR meni, da 2. člen kodeksa, ki zapoveduje, da se mora novinar izogibati osebno žaljivemu predstavljanju podatkov in dejstev, z opisom njenih nezglednih (problematičnih) dejanj oziroma pretiranih posegov v intimo drugih, ni bil kršen, saj gre za trditve, ki jih je novinarka povzela po pričanjih drugih in preverila, pritožnik pa jih ni zanikal.

Novinarka ni zamolčala, da zoper dr. Krajnik ni bil uveden noben postopek, kot ji očita pritožnik. V krajšem pogovoru z dr. Balažicem je preverjala resničnost informacij, ki jih je v pismu napisal njegov nekdanji svetovalec, kot tudi, da je po pisanju Slovenskih novic ob napadu partnerke z noži nanj posredovala policija. Tega dr. Balažic ni zanikal. Novinarka je govorila tudi z županovim očetom. Milan Balažic starejši naj bi bil pred dvema letoma žrtev njenega fizičnega napada doma v svoji hiši. Napadla ga je alkoholizirana, je novinarki povedal sam, in dodal, da ni vztrajal pri uradnem pregonu, saj poškodbe niso bile tako hude, da bi moral v bolnišnico. Zato proti njej ni bil uveden noben postopek, je razvidno iz članka. Novinarka torej ni kršila 4. člena kodeksa.
Dogodke s Krajnikovo je novinarka preverjala na terenu, pri prizadetih v Moravčah, županu in njegovemu očetu: nekdanji občinski svetnik je sicer odklonil sodelovanje, ker da ne želi več imeti opravka z družino Balažic, čeprav zapisanega ni zanikal. Njegove zapise je zato preverjala tudi pri nekaterih svetnikih, ki jih sicer ni imenovala, vendar bi težko rekli, da gre za ugibanja ali govorice, saj so vsebino svetnikovega odstopnega pisma (neimenovani) sogovorniki potrdili. Ni torej objavljala nepotrjenih informacij, zato ni kršila 5. člena kodeksa. Viri so znani, članek temelji na pismu nekdanjega moravškega svetnika, ki se je leta 2019 razšel z županom, ter izjavah partnerja dr. Krajnikove in njegovega očeta, ki obstoja zapisnika o incidentu s sinovo partnerko ni zanikal. Novinarka je vire navedla in ni kršila 6. člena kodeksa.

Novinarka v članku ne omenja, da bi imela v rokah policijske zapisnike. Navaja zgolj to, da so obstajali, kar ji je potrdil tudi M. Balažic starejši in posredno tudi moravški župan. NČR ugotavlja, da ni nepooblaščeno ali na nedovoljene načine zbirala podatkov. Pritožnik opozarja, da je stare zapise o razhodu župana in njegovega nekdanjega občinskega svetnika Saše Mikliča uporabljala brez njegovega dovoljenja oziroma soglasja, da je bilo pismo poslano interno in da gospod Miklič želi pozabiti na vse, kar se mu je zgodilo v času, ko je bil svetovalec župana Moravč. Da torej ni želel, da bi Reporter o tem pisal, ker je zgodba z Moravčami zanj zaključena. Novinarka je kljub temu iz njegovega pisma neavtorizirano izbrala odlomke, ki zadevajo županovo partnerko dr. Krajnik. Razsodišče ugotavlja, da je bilo pismo ob nastanku javno objavljeno, njegovo vsebino so takrat povzele tudi Slovenske novice. Novinarka zato ni potrebovala soglasja avtorja pisma, prav tako uporaba vsebine pisma ne pomeni nedovoljenega načina zbiranja informacij in kršitve 12. člena kodeksa.

Očitek kršitve 14. člena kodeksa se po mnenju razsodišča nanaša le na fotografiji, najbrž posneti s telefonom, na katerih je novinarka v pogovoru z županom in županovim očetom. Ti dve fotografiji sta posneti izza hrbta fotografiranih, zato je zares vprašljivo, ali je novinarka pridobila soglasje za fotografiranje. Prav tako v članku ni naveden avtor fotografije, zato ni jasno, kdo je fotografiji sploh posnel. Ker pritožbe nista vložila župan Balažic ali njegov oče, pritožnik pa ni priložil izjav fotografiranih, da v fotografiranje nista privolila, razsodišče ne more v celoti slediti navedbam pritožnika, da sta bili fotografiji posneti brez privolitve. Novinarka in urednik bi okoliščine fotografiranja lahko pojasnila, vendar se nista odzvala na poziv k odgovoru. Glede na to, da več indicev (položaj fotografiranih, kot fotografiranja, nepodpisani fotografiji) govori v prid trditvi, da sta bili fotografiji posneti brez privolitve, se je razsodišče odločilo, da je novinarka kršila 14. člen kodeksa. Ker je dovolil objavo fotografij, je 14. člen kršil tudi odgovorni urednik.

Kršitev 15. člena kodeksa, kot jih navaja pritožnik, razsodišče ni prepoznalo. Očitane izjave, ki so po pritožnikovem mnenju novinarkini cinični komentarji, so navedki (iz pisma S. Mikliča in izjave dr. Balažica ter njegovega očeta), ne njeno besedilo.

Pri očitanih kršitvah 17. člena, ki svari pred novinarjevem pretiranim posegom v posameznikovo zasebnost, je razsodišče tehtalo med pravico javnosti do obveščenosti in zahtevo po spoštovanju pravice posameznika do zasebnosti. Pri presoji se je naslonilo na etično normo kodeksa, da je pravica javnosti do obveščenosti širša v primerih poročanja o javnih osebnostih, ki želijo dobiti moč ali vpliv ter vzbujati pozornost. Kandidatka za predsednico države, o kateri širša javnost v času nastanka članka ni vedela skoraj nič, razen da je psihoanalitičarka, ustreza vsem zahtevam norme. Zato novinarka ni kršila 17. člena kodeksa.

Novinarka ni kršila 18. člena kodeksa. Iz članka je jasno, da policijska zapisnika, katerih obstoj so priče potrdile, nista vodila v nadaljevanje postopkov zoper Krajnikovo. Resda umanjka pojasnilo oziroma odgovor policije, zakaj se postopek ni nadaljeval, vendar zaradi tega sama vsebina članka, ki govori o problematičnem odnosu dr. Krajnikove do nekaterih oseb iz njene bližnje okolice, ni nič manj verodostojna.

Gradivo primera
Obravnavani členi
Medij
Akterji
Povezane vsebine
Arhiv razsodb