Attila Kovács proti Mirjani Magyar Lovrić, Televizija Lendava

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Urban Červek, Nataša Štefe, Peter Merc, Irena Brejc in Sonja Merljak Zdovc (članice in člani), je na seji 13. oktobra 2022 v primeru Attila Kovács proti novinarki oddaje Mostovi – Hidak Mirjani Magyar Lovrić ugotovilo, da novinarka ni kršila Kodeksa novinarjev Slovenije.

Primer: Attila Kovács proti Mirjani Magyar Lovrić, Televizija Lendava

Attila Kovács (v nadaljevanju pritožnik) se je pritožil zaradi prispevka »Nezdružljivost funkcij Ferenca Horvátha«, ki je bil objavljen 25. 2. 2022 v oddaji Mostovi – Hidak (https://365.rtvslo.si/arhiv/mostovi-hidak/174851300).

Pritožnik novinarki očita, da je z objavo prispevka kršila 3. in 4. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju kodeksa) in 4. in 5. člen Zakona o RTV Slovenija.

Po besedah pritožnika je novinarka v oddaji poročala, da je po okrajnem sodišču tudi višje sodišče zavrnilo pritožbo poslanca madžarske narodne skupnosti v DZ RS Ferenca Horvátha zoper prekrškovno odločbo, ki mu jo je zaradi nezdružljivosti funkcij izdala Komisija za preprečevanje korupcije (KPK). Poslanec mora tako plačati globo v višini 1000 evrov, komisija pa je s sodbo seznanila tudi državni zbor.

Kljub temu, da gre za izredno pomembno zadevo, konkretno za sodbo sodišča na drugi stopnji (višje sodišče), je novinarka v oddaji zaprosila za mnenje le tožečo stranko, poslanca Ferenca Horvátha, ne pa tudi drugo stranko v sodnem postopku (toženo KPK), poudarja pritožnik. Hkrati naj bi zamolčala izredno pomembno dejstvo, da gre za pravnomočno sodbo. S tem je novinarka po njegovem mnenju kršila 4. člen kodeksa.

Pritožnik utemeljitve za domnevno kršitev 3. člena ni podal.

Domnevno kršitev 4. člena je pritožnik podkrepil s citatom predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Roberta Šumija, ki je za Sobotno prilogo Dela v zvezi s sodbo oziroma nezdružljivostjo poslanske in predsedniške funkcije Ferenca Horvátha dejal: »Če bi stvari tekle tako, kot se v pravni državi pričakuje, bi se moral poslanec odreči eni od teh dveh funkcij. Navsezadnje bi moral svoje postopke izpeljati tudi državni zbor kot njegov delodajalec. Poslanec je še vedno prepričan, da ima prav, in na upravnem sodišču zadeva še ni končana. Pravnomočno pa je končan prekrškovni postopek, v katerem vemo, da smo pravilno presojali. Zdaj so na potezi drugi, ki bi se morali odzvati.«

Pritožnik tudi izpostavlja, da je poslanec Ferenc Horváth v svoji izjavi zavajal gledalce. Spraševal se je namreč, zakaj poslanec madžarske narodnosti ne more biti tudi član sveta madžarske samouprave. Pri tem je potrebno opozoriti, poudarja pritožnik, da je sodišče na obeh stopnjah odločalo o nezdružljivosti poslanske funkcije s funkcijo predsednika krovne politične skupnosti Madžarov v Sloveniji PMSNS in ne o nezdružljivosti poslanske funkcije s funkcijo članstva v samoupravni narodni skupnosti. »Kar je seveda bistvena razlika, saj se lahko položaj predsednika krovne politične skupnosti Madžarov v Sloveniji (PMSNS) primerja s položajem županov. Župani pa po zakonu ne morejo biti hkrati tudi poslanci v DZ RS,« meni pritožnik.

Novinarki očita, da ni vestno opravila svojega dela tudi zato, ker ni predstavila pravnega mnenja neodvisnega strokovnjaka s področja prava. Gledalci tako po njegovem niso dobili celostne slike o teži sodbe drugostopenjskega sodišča.

V potrditev svojih besed navaja mnenje Stefána Korena, strokovnega sodelavca Državnega zbora Republike Slovenije, ki je leta 2020 na Univerzi v Pécsu na Madžarskem zagovarjal doktorat o pravnem položaju in pravicah madžarske narodne skupnosti v Sloveniji. Ta meni: »Volilna pravica avtohtonih manjšin je po ustavi zagotovljena tako, da lahko volijo svojega narodnostnega poslanca in hkrati listo stranke v Državnem zboru RS, kot vsi ostali slovenski državljani. To je volilna pravica na podlagi pozitivne diskriminacije avtohtonih manjšin v RS, ki jim nudijo dodatne pravice, v tem primeru dvojno volilno pravico. Ta volilna pravica pa avtomatsko in nikakor ne more biti povezana še z dodatnimi pozitivnimi pravicami, kot je recimo ta, da lahko njihovi funkcionarji opravljajo več funkcij v koliziji (!), v nasprotju z delitvijo oblasti(!) kot ustavnim pravnim načelom. Se pravi, poslanec, ki je del zakonodajne veje oblasti, ne more biti hkrati tudi predsednik krovne politične organizacije Madžarov v Sloveniji (PMSNS – MMÖNK), ki pa je del izvršilne veje oblasti (64. člen Ustave RS). Prav zaradi tega je KPK sprejela stališče o nezdružljivosti teh dveh funkcij, kar je nato potrdilo tudi sodišče tako na prvi kot na drugi stopnji. Sodba druge stopnje pa hkrati pomeni, da se bo morala sodba izvršiti.«

Pritožnik v podkrepitev trditve, da je novinarka kršila 4. člen, navaja še, da ni posebej omenila obljube poslanca iz leta 2019, ki jo je dal na ustanovni seji krovne politične skupnosti Madžarov PMSNS, da bo odstopil, če bo za to imel kakšen pravni sklep.

Konkretnih navedb utemeljitve kršitve 3. člena pritožnik ni podal.

Novinarka Mirjana Magyar Lovrić je odgovorila na pritožbo.
V celoti je zavrnila očitke o kršitvi 4. člena kodeksa ter 4. in 5. člena zakona o RTV oziroma ostale očitke.

»Prispevek je bil pripravljen v skladu s Poklicnimi merili in načeli novinarske etike v programih RTV Slovenija. Bil je natančen, poročilo je ustrezalo dejstvom in ni bilo zavajajoče ali neresnično. Kot novinarka sem bila nepristranska, gledalcev nisem zavajala, jasno sem predstavila tudi predhodna dejstva. […] Prispevek, o katerem polemizira pritožnik, se ne ukvarja z nezdružljivostjo funkcij, temveč gledalce informira o sodbi Višjega sodišča v Mariboru v zvezi s prekrškovno odločbo, ki jo je Ferencu Horváthu zaradi nezdružljivosti funkcij izdala Komisija za preprečevanje korupcije,« je navedla novinarka.

Novinarka izpostavlja, da je v prispevku navedla, kako je Višje sodišče v Mariboru potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča in da mora poslanec plačati globo v višini 1000 evrov, KPK pa je s sodbo seznanila državni zbor.

Odločno zavrača očitke, da je izvajala samocenzuro. »Da v TV-studiu Lendava ne izvajamo samocenzure in da ne zamolčimo dejstev, dokazuje tudi to, da smo se z vprašanjem nezdružljivosti funkcij ukvarjali že predhodno.«

Novinarka poudarja, da »za vsebino izjave in za osebno mnenje poslanca Horvátha ne odgovarjam. […] Da se pa poslanec Horváth sklicuje na dvojno volilno pravico, je njegova osebna odločitev. Polemizirati o tern, kaj pravzaprav dvojna volilna pravica pomeni, je potencialna tema nekega drugega prispevka ali pogovorne oddaje med drugim s pravniki z različnimi interpretacijami le-tega. A tudi ta najverjetneje ne bo dala dokončnega odgovora, vendar bo tematiko osvetlila iz različnih zornih kotov.«

Novinarka še poudarja, da v »TV-studiu Lendava nismo zamolčali dejstva, da je Ferenc Horváth na ustavni seji krovne organizacije PMSNS obljubil, da se bo odpovedal eni funkciji. O tem, da bo v primeru pravnomočne odločitve ukrepala krovna organizacija, smo poročali 11. januarja 2019, kasneje pa smo se z vprašanjem nezdružljivosti večkrat ukvarjali. Res ga na to obljubo v prispevku, na katerega se nanaša pritožba Attile Kovácsa, nisem opozorila, vendar bi rada še enkrat poudarila, da sem poročala o sodbi Višjega sodišča v Mariboru v zvezi s prekrškovno odločbo, ki jo je Ferencu Horváthu zaradi nezdružljivosti funkcij izdala Komisija za preprecevanje korupcije.«

SKLEP:

Novinarka Mirjana Magyar Lovrić ni kršila 4. člena Kodeksa novinarjev Slovenije; kršitve 3. člena pa razsodišče zaradi neutemeljitve očitka ni obravnavalo.

Obrazložitev: Razsodišče je odločitev sprejelo na podlagi dokumentov iz pritožbe in odgovora nanjo. Ker pritožnik ni navedel hudih obtožb, na katere bi novinarka morala pridobiti odziv prizadetega, razsodišče kršitve 3. člena ni moglo obravnavati.

Pri domnevni kršitvi 4. člena je razsodišče ugotovilo, da novinarka v prispevku, ki je poslušalce informiral o pravnomočni sodbi višjega sodišča o plačilu globe, ni zamolčala nobenih pomembnih informacij.

Razsodišče je iz informacij, ki jih je posredovala novinarka, razbralo, da je primer nezdružljivosti funkcij novinarka obravnavala v različnih prispevkih, v katerih je tudi predstavljala podrobnejše informacije o posameznih dejstvih in fazah. Poslušalci, ki so redno spremljali dogajanje, so si širšo sliko lahko ustvarili na podlagi drugih prispevkov.

Razsodišče še dodaja, da je pritožnik v pritožbi konkretno problematiziral funkcijo predsednika skupnosti, poslanec pa je ves čas govoril o svojem članstvu v krovni politični organizaciji madžarske skupnosti. Za boljšo informiranost o dogajanju bi novinarka to neskladje lahko podrobneje predstavila oziroma razložila, vendar to vsebinsko ne sodi v 3. člen kodeksa, ki zapoveduje pridobivanje odziva na hude obtožbe. Lahko bi se navezovalo na 4. člen kodeksa, a tega pritožnik ni posebej izpostavil, zato je razsodišče razsojalo o domnevni kršitvi le v tistem delu, ki ga je navedel, in sicer, da je novinarka zamolčala, da se sodba mora izvršiti. To pa po mnenju razsodišča ni kršitev 4. člena, saj je bila tema prispevka odločitev sodišča o prekršku. Izvršitev sodbe je plačilo globe in ne odstop od funkcije. O obljubi odstopa pa je novinarka poročala v drugem prispevku.

Pritožba je zasnovana na osebnem mnenju in pričakovanjih pritožnika o tem, kaj vse naj bi novinarka vključila v prispevek. Razsodišče pa ocenjuje, da je novinarka dovolj celovito poročala o temi, torej sodbi višjega sodišča. Novinarka ni dolžna v vsakem prispevku ponavljati celotne geneze problema, mora pa predstaviti ključna dejstva, ki se navezujejo na razumevanje konkretnega prispevka. Po mnenju razsodišča je to storila.

Razsodišče še dodaja, da je v času po vloženi pritožbi upravno sodišče sprejelo sodbo, ki izpodbija odločbo KPK, kar pomeni, da primer poslanca in nezdružljivosti funkcij še ni končan.

Domnevnih kršitev zakona o RTV razsodišče ni obravnavalo, saj zanje ni pristojno.