24. 1. 2023

Občina Vrhnika proti Eriki Pečnik Ladika (TV Slovenija), prispevek Spor okoli občinskega časopisa

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Brane Piano (podpredsednik), Urban Červek, Katarina Vučko, Sanja Gornjec, Irena Brejc, Sonja Merljak Zdovc, Nataša Štefe, Peter Merc in Ranka Ivelja je na dopisni seji 22. decembra 2022 v primeru Občina Vrhnika proti Eriki Pečnik Ladika ugotovilo, da novinarka ni kršila Kodeksa novinarjev Slovenije.

Primer: Občina Vrhnika proti Eriki Pečnik Ladika (TV Slovenija)

Župan Daniel Cukjati se v imenu Občine Vrhnika (v nadaljevanju OV) pritožuje zaradi prispevka novinarke Erike Pečnik Ladika, objavljenega 27. junija 2022 na spletnem portalu v oddaji Slovenska kronika (https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/174883221?s=tv) z naslovom Spor okoli občinskega časopisa. Očita ji kršitev preambule, 1., 3., 4., 5., in 10. člena Kodeksa novinarjev Slovenije (od tu kodeks).

Pritožnik pojasnjuje, da je 27. junija 2022 ob 13:53 na svoj e-naslov prejel prošnjo novinarke Erike Pečnik Ladika za komentar navedb, po katerih »pisci člankov« za Naš časopis (v nadaljevanju NČ) pravijo, da »vrhniška oblast izrablja lokalni časopis za svoje medijsko orožje« in da je v NČ premalo vsebin opozicijskih akterjev. Župan je čez tri dni odpisal, da je odsoten in da bo odgovoril do 3. julija. Novinarko je še povprašal, kako dolg naj bo odgovor, in dodal, da ima po zakonu sedem dni časa za odgovor. 7. julija je novinarka odgovorila, da je bila tudi ona odsotna, sicer pa da je bil prispevek že objavljen 27. junija ob 19:20.

Pritožnik novinarki očita kršitev preambule kodeksa in naslednjih členov kodeksa:
1. člen: Pritožnik meni, da naslov Spor okoli občinskega časopisa ne odraža dejanskih razmer, saj občina ni seznanjena z nobenim sporom glede objav v NČ. Glede trditve, da se na Občini Vrhnika zapleta zaradi lokalnega časopisa, je pritožnik zapisal, da gre za pisma bralcev, urednik pa lahko pozove »pisca« k dopolnitvi, spremembi, skrajšanju … Ne drži, da občinski časopis, ki ga izdaja Zavod Ivana Cankarja, zajema pa dogajanje v petih občinah, izrablja za svoje medijsko orožje. Tega OV po programski zasnovi NČ ne more, na urednika pa nima vpliva.

Pritožnik še poudarja, da ne gre za pisce člankov, torej urednika, novinarja ali za honorarne sodelavce, temveč za občana Geohellija in Močnika, ki sta napisala pismo bralcev, novinarka pa ni pojasnila, da je Močnik predsednik lokalnega odbora stranke Levica. To je v njenem prispevku povedal urednik NČ Gašper Tominc: » (…) je eden izmed njiju predsednik lokalnega odbora, drugi pa je najmanj simpatizer« stranke Levica.« Novinarka tudi ni navedla, koliko pisem in zaprosil za dopolnitev je NČ Močniku in Geohelliju že objavil, koliko pa zavrnil. Trditev »Urednik kot pravijo, objavlja predvsem vsebine naklonjene občinski oblasti, prostora za mnenje opozicije pa je bore malo« kaže, da novinarka ne pozna odloka o ustanovitvi in izdajanju glasila NČ. NČ se politično ne opredeljuje, ne spušča se v komentiranje, namenjen je obveščanju javnosti o dogodkih v občini. Kljub temu novinarka pravi, da je »prostora za mnenje opozicije bore malo«. Pritožnik pravi: »Občina Vrhnika ne pozna termina ‘opozicija’«. Zato lahko urednik pisma bralcev obravnava zgolj kot pisma občanov ter jih preverja z vidika odloka, programske zasnove in novinarske etike. Geohelli in Močnik nista »pisca člankov«, saj sta pisala le pisma bralcev, vendar je novinarka sestavila prispevek tako, da je videti, kot da urednik samovoljno omejuje možnosti objavljanja.

Pritožnik ne verjame, da je urednik zavlačeval, mencal, relativiziral z nasprotnim mnenjem, pozival k spreminjanju, kar v prispevku pravita novinarkina sogovornika. Pritožnik zato predlaga NČR, da pozove urednika, naj se opredeli do navedenih izjav in od njega pridobi »statistiko zadnjih let o (ne)objavah Močnikovih pisem« ter obenem preveri Geoghellijevo izjavo, da so dobrodošli neproblematični članki, ob resnih in kritičnih pa »nastopi uredniško mencanje, zavlačevanje.«

Urednik NČ je v prispevku povedal: »Mi se trudimo in pokrivamo dogodke, pišemo o njih z nekim občutkom do enakovrednosti vseh in to je to. Prav bi bilo, da razkrijete tudi, da so ti snovalci časopisa člani Levice. Eden je predsednik lokalnega odbora, drugi je pa najmanj simpatizer.« Pritožnik dvomi, da je bila to edina izjava urednika; pravi, da je zagotovo pojasnil tudi kaj vsebinskega in očitkov ni zavrnil zgolj z navajanjem, kdo so ti »snovalci« časopisa.

Trditev novinarke, da župan Vrhnike na (po e-pošti poslano) vprašanje ni odgovoril, je po mnenju pritožnik sprenevedanje. Novinarka ni pojasnila, da je vprašanje poslala popoldne pred objavo prispevka in se ni pozanimala, ali je župan prisoten oziroma ali ji bo lahko dal izjavo.

Informacija, da so »aprila objavili razpis za novega urednika, čeprav so Gašperja Tominca za 5 let imenovali šele pred letom in pol«, je zavajajoča, saj razpisa nista objavila Zavod Ivana Cankarja ali OV, temveč 11-članska Komisija za izdajanje NČ (v nadaljevanju Komisija), ki imenuje urednika, v njej pa so samo trije predstavniki OV. Programska zasnova ne opredeljuje tajnika Komisije, je navedel pritožnik. Po odloku o ustanovitvi lahko posamezna opravila izvaja izdajatelj ali zunanji izvajalec; po poslovniku Komisije tajniške naloge zanjo opravlja »zaposleni sodelavec oziroma urednik NČ«. Gre torej za tajniška dela in ne za funkcijo tajnika, urednik NČ pa v Komisiji nima glasovalne pravice, saj ni njen član, pojasnjuje pritožnik.

3. člen: Novinarka pred objavo informacij, ki vsebujejo »hude obtožbe«, ni pridobila odziva pritožnika. Morala bi počakati na odziv župana, ki ga obtožuje »zapletanja okoli lokalnega časopisa« in »izrabljanja lokalnega časopisa za medijsko orožje«. (…) jasno je, da je župan želel podati odziv,« pravi pritožnik, a novinarka je imela »že izdelan prispevek in izdelano mnenje ter je županov odziv (…) niti ni zanimal«. Pritožnik ocenjuje, da »prispevek ni bil take narave, »da bi morala biti javnost nemudoma seznanjena z očitki določenih politično opredeljenih posameznikov«.

4. člen: Pisma občanov, ki sta novinarki dajala izjave, so bila v NČ večkrat objavljena, a tega novinarka ni povedala. Zamolčala je javno dostopne informacije, ključne za razumevanje obravnavane teme. Pritožnik domneva, da je urednik to novinarki pojasnil, a je novinarka to zamolčala. »O tem se mora izjaviti urednik,« je zapisal pritožnik.

5. člen: V prispevku gre za nepotrjene informacije, govorice in ugibanja, na kar novinarka ni opozorila. To bi lahko pojasnil pritožnik, a zaradi kršitve 3. člena tega ni mogel.

10. člen: Trditev, da se na OV »zapleta zaradi lokalnega časopisa«, potvarja vsebino prispevka, saj ne gre za to, temveč za pritisk določenih občanov, da bi urednik NČ kršil programsko zasnovo. »Več kot očitno je,« pravi pritožnik, da je urednik v izjavi v prispevku argumentirano zavrnil očitke, a jih novinarka ni povzela. Pritožnik je prepričan, da je novinarka z montažo izjave prikrojila prispevek. Če je to storila, je kršila 10. člen kodeksa.

Pritožnik poudarja, da je »podobno kot v poročanju v drugih prispevkih« novinarka tudi v tem prispevku izpostavila zgolj stališča ene strani, občini pa ni dala možnosti, da bi na očitke odgovorila.
Pritožnik, ki je že pred tem podal pritožbo na drugi prispevek novinarke, to pritožbo zaključuje z ugotovitvijo, da novinarka »očitno niti ne želi predstaviti argumentov Občine Vrhnika«.
Dodaja, da je novinarka kršila tudi Pravilnika o poklicnih standardih JZ RTV Slovenija.

Pritožbi je priložil elektronsko korespondenco med novinarko in županom OV, Odlok o ustanovitvi in izdajanju glasila NČ in Programsko zasnovo glasila NČ.

Novinarka Erika Pečnik Ladika je odgovorila na pritožbo.

Pritožbo župana OV Daniela Cukjatija je pričakovala. Lani sta jo direktor občinske uprave Boštjan Koprivec in župan povabila na pogovor o njenem poročanju. Opozorila ju je, da je od prejšnjih županov OV vedno dobila informacije, ki jih je potrebovala, zdajšnji župan pa je izjemno slabo odziven. Obljubila sta boljšo odzivnost, toda nič se ni spremenilo. Ker poroča za dnevno informativno oddajo, ne more čakati zakonskih sedem dni, vedno pa objavi odgovor naknadno, če ga dobi. OV ji ni nikoli naknadno poslala ne odgovora ne zahtevka za popravek.

Na očitke pritožnika je novinarka odgovorila:
V začetku junija 2022 jo je župan sprejel v svoji pisarni, kamor je prišla po izjavo. Vstopiti je morala sama, brez snemalca. Dejal je, da ji izjav ne bo več dajal, naj ne hodi k njemu in naj ga ne kliče. Ko je čez nekaj tednov pripravljala prispevek o vrhniškem časopisu, je župana po e-pošti prosila za komentar, čeprav ji je rekel, naj ga v prihodnje ne kontaktira. Zato ni čakala sedem dni na morebitni odgovor, saj je »vedela«, da ne bo odgovoril. Če bi ji, bi odgovor objavila naknadno.

1. člen: Naslova »Spor okoli občinskega časopisa« ni napisala sama, prav tako ni zapisala »Na Občini Vrhnika se zapleta zaradi lokalnega časopisa«. Oboje so sestavili v uredništvu. Novinarka meni, da je izraz »pisci besedil« ustrezen, o očitanem izrazu »pisci člankov« pa se ni izrekla. Da urednik NČ objavlja predvsem občinski oblasti naklonjene vsebine, ni njena trditev, saj je dodala »kot pravijo«. Pravi tudi, da za verodostojnost izjav sogovornikov z imeni in priimki v prispevku novinarka ni odgovorna. Njena trditev, da župan OV na vprašanje ni odgovoril, drži, saj ji tudi sicer na vprašanja ne odgovarja, poleg tega pa ji je nekaj tednov prej povedal, da ji ne bo več dajal izjav in naj ga ne kontaktira. Če bi odgovor vseeno poslal, bi ga objavila naknadno. Glede razpisa za novega urednika poldrugo leto po tistem, ko je bil imenovan sedanji, ni navedla, kdo ga je razpisal, zato ji ni mogoče očitati trditve, da sta ga objavila Zavod Ivan Cankar ali OV. Kot tajnik Komisije je urednik dejansko samega sebe imenoval za urednika.

3. člen: Pritožnik ji je 8. junija 2022 osebno povedal, da ji izjav za TV Slovenija ne bo več dajal in da naj ga ne kontaktira. Zaradi tega in prejšnjih izkušenj z njim je »vedela«, da odgovora ne bo dobila, če pa bi ga, bi ga objavila naknadno.

4. člen: Očitka ne razume. Občani, ki objavljajo svoja pisma ali povzetke dogajanj v kraju, so bili njen vir informacij in ne ve, zakaj o njihovih težavah ne bi smela poročati.

5. člen: Župan bi lahko podal svoje mnenje že, ko ji je v elektronskem sporočilu napovedal, da ga bo, vendar ji ga tudi kasneje ni poslal. Sicer je pa v prispevku z objavo izjav urednika NČ in direktorice Zavoda Ivan Cankar ovrgla možnost, da gre za govorice in ugibanja, zato v prispevku ni bilo potrebno poudariti, da gre za govorice. Tudi ni trdila, da imajo »nekateri pisci besedil (…) omejene možnosti objavljanja člankov«, temveč, da to ti pisci sami pravijo.

10. člen: Očitek o kršitvi zavrača, saj gre za besede voditelja v studiu.

Novinarka je odgovoru na pritožbo priložila izvirno besedilo, ki ga je pripravila za svoj prispevek, in poudarila, da na to, kar spremeni voditelj v studiu in kar napišejo na ekran, nima vpliva.

SKLEP:

Novinarka Erika Pečnik Ladika ni kršila 1., 3,. 4. in 5. člena Kodeksa novinarjev Slovenije. Kršitve 10. člena kodeksa razsodišče ni obravnavalo.

Obrazložitev: NČR se je v skladu s prvim stavkom 17. člena Pravilnika o delu novinarskega častnega razsodišča (v nadaljevanju Pravilnika) seznanilo s pritožbo, odgovorom novinarke in z dokumentacijo, ki sta jo oba priložila, si ogledalo sporni prispevek novinarke in upoštevala ugotovitve iz razsodbe v prvi pritožbi proti Eriki Pečnik Ladika. V odgovoru nanjo novinarka opisuje zaplet s pritožnikom in pravi, da je 8. junija 2022 pritožnik o zadevi JP Komunalno podjetje Vrhnika dal izjavo novinarki Radia Slovenija, njej pa je izjavo za TV Slovenija zavrnil ter ji dejal, naj mu več ne pošilja vprašanj in naj ga ne kontaktira.

Kljub temu mu je 27. junija zgodaj popoldan poslala prošnjo za komentar trditev njenih sogovornikov, da vrhniška oblast izrablja lokalni časopis za svoje medijsko orožje in da je v NČ premalo vsebin opozicijskih akterjev. Novinarka ni čakala na odgovor, prispevek je objavila še istega dne zvečer. Pritožnik, župan OV Daniel Cukjati, ji je čez tri dni odpisal, da je odsoten, da bo odgovoril do 3. julija, in vprašal, kako dolg naj bo odgovor, 7. julija, 10 dni po objavi prispevka, pa je ugotovil, da je bil ta že objavljen. Tudi po tistem novinarki ni odgovoril, novinarka pa v odgovoru na pritožbo pravi, da bi odgovor objavila naknadno, če bi ga prejela.

Glede očitkov kršitve 1. člena kodeksa razsodišče ugotavlja, da je iz odgovora novinarke ter primerjave novinarkine izvirne napovedi prispevka z napovedjo, ki je bila objavljena, razvidno, da naslova Spor okoli občinskega časopisa ni napisala novinarka. Tudi napoved »Na Občini Vrhnika se zapleta zaradi lokalnega časopisa« ni delo novinarke, ampak uredništva. Novinarka torej ne more biti odgovorna za morebitne kršitve kodeksa v napovedi prispevka.

Pritožnik nadalje zanika, da bi OV izrabljala NČ za svoje medijsko orožje. NČR ugotavlja, da gre v prispevku za trditve sogovornikov in ne novinarke, zato zanje ni odgovorna. Nasprotuje tudi poimenovanju piscev kot »piscev člankov«, saj da gre za pisce pisem bralcev. V napovedi prispevka je uporabljen izraz »pisci člankov«, v prispevku »pisci besedil«, novinarkin sogovornik pa je povedal, da so dobrodošli »vsi članki, ki so neproblematični«. Razsodišče meni, da čeprav urednik NČ prispevke novinarkinih sogovornikov objavlja kot pisma bralcev, to še ne pomeni, da niso pisani za objavo kot članki, saj novinarkina sogovornika govorita o člankih. Zato ne gre za napačno poimenovanje in kršitev.

Pritožnik novinarki očita, da ni pojasnila, da je eden njenih sogovornikov predsednik lokalnega odbora stranke Levica. Razsodišče ugotavlja, da je to povedal urednik NČ, izjava pa je bila objavljena v prispevku. Pritožnik navaja tudi, da v OV ne poznajo termina opozicija, zato sta novinarkina sogovornika le občana in ni mogoče trditi, da je v NČ »prostora za mnenje opozicije (…) bore malo«. Poleg tega pritožnik dvomi, da je urednik novinarki dal samo izjavo, ki jo je objavila. Do tega, ali v OV imajo opozicijo ali ne in ali je urednik novinarki povedal kaj več, se NČR ni opredeljevalo, saj gre za mnenja novinarkinih sogovornikov oziroma za interpretacijo župana. Tako eni kot drugi imajo pravico do različnih interpretacij, novinarka pa je te različne poglede v prispevku tudi predstavila. Kaj je urednik novinarki dejansko povedal, pa razsodišču ni znano.

O informaciji, da so »aprila objavili razpis za novega urednika«, pritožnik meni, da bi bilo lahko razumljeno, da sta razpis objavila OV ali Zavod Ivan Cankar, dejansko pa ga je 11-članska Komisija, v kateri so trije predstavniki OV, ki imenuje urednika in v kateri urednik opravlja delo tajnika. Razsodišče meni, da je to pritožnikovo pojasnilo mogoče razumeti kot sprenevedanje. Ustanoviteljica NČ je OV, štiri druge občine so soustanoviteljice, izdajanje NČ je preneseno na Zavod Ivan Cankar v lasti OV, Komisija pa je le organ NČ. Komisija po soglasjih občinskih svetov imenuje urednika, tajnik in urednik v isti osebi pa izvede njen sklep, torej drži, kar pravi novinarka v odgovoru na pritožbo – da je »samega sebe imenoval za urednika«. Novinarka tudi ni namigovala, da sta razpis objavila OV ali Zavod Ivan Cankar. Bistvo informacije je, da je bil razpis objavljen poldrugo leto po tistem, ko so za štiri leta imenovali urednika, ta pa je v prispevku potrdil svoj odstop. Novinarka zato ni kršila 1. člena.

V skladu s 3. členom kodeksa bi novinarka pred objavo informacij, ki vsebujejo »hude obtožbe«, morala pridobiti odziv pritožnika. NČR je mnenja, da je novinarka na očitke sogovornikov pridobila ustrezen odziv. Objavila je tako odgovor urednika lokalnega časopisa kot direktorice Zavoda Ivana Cankarja, ki časopis izdaja. Novinarka je poskušala pridobiti tudi odziv župana. Res je vprašanje prejel samo okoli pet ur pred objavo prispevka, drži tudi, da novinarka na OV ni preverila, ali je župan prisoten. A novinarka pojasnjuje, da ni čakala na odgovor, ker ji župan tudi sicer na vprašanja ne odgovarja, nekaj tednov prej pa ji je dejal, da ji ne bo dajal izjav in naj ga ne kontaktira. Kljub temu je novinarka županu OV poslala vprašanje, v odgovoru na pritožbo pa zagotovila, da odgovora nikoli ni prejela, tudi po izteku zakonskega roka ne. Če pa bi ga, bi ga naknadno objavila. Razsodišče ugotavlja, da bi novinarka pritožniku za odgovor lahko dala več časa, vendar pa je sprejelo njeno pojasnilo, da je na podlagi preteklih izkušenj sklepala, da odgovora ne bo prejela. Novinarka je poskušala pridobiti odziv pritožnika, ki je po uradni dolžnosti javnosti in novinarjem dolžan odgovarjati na vprašanja o delu občine. Pridobila je odziv urednika in direktorice, zato je po mnenju razsodišča v tem primeru naredila dovolj in ni kršila 3. člena kodeksa.

Novinarka ni kršila 4. člena kodeksa, saj ni zamolčala ključnih informacij za razumevanje teme. Iz izjav novinarkinih sogovornikov je razvidno, da je lokalni časopis v preteklosti objavljal pisma občanov. Pritožnik svojega očitka ne more utemeljiti na domnevi, da je urednik novinarki povedal več. Poleg tega ima novinarka pravico, da sama izbere, kaj bo vključila v prispevek, ki je časovno omejen.

Z objavo izjav urednika NČ in direktorice Zavoda Ivan Cankar je novinarka ovrgla možnost, da bi šlo za govorice in ugibanja; v prispevku ji tega ni bilo potrebno posebej izpostaviti. Zato ni kršila 5. člena kodeksa.

Trditev, da se na OV »zapleta zaradi lokalnega časopisa«, po mnenju pritožnika potvarja vsebino prispevka. NČR se je seznanilo z izvirnim besedilom, ki ga je novinarka pripravila za svoj prispevek in sprejelo njen zagovor, da trditve ni zapisala ona, temveč so jo sestavili v uredništvu, zato ne more biti odgovorna za trditev v napovedi prispevka. Razsodišče kršitve 10. člena ni obravnavalo.

O tem, ali je novinarka kršila Poklicne standarde RTV Slovenija, NČR ne presoja.

Gradivo primera
Obravnavani členi
Medij
Akterji
Povezane vsebine
Arhiv razsodb