Branko Horvat proti Špeli Pokeržnik, Občan, glasilo občine Destrnik

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Brane Piano (podpredsednik), Ranka Ivelja, Irena Brejc, Sanja Gornjec, Nataša Štefe, Urban Červek in Katarina Vučko, je na seji 25. 1. 2023 v primeru Branko Horvat proti Špeli Pokeržnik, odgovorni urednici Občana, glasila občine Destrnik, ugotovilo, da je novinarka kršila Kodeks novinarjev Slovenije (v nadaljevanju kodeksa).

Primer: Branko Horvat proti Špeli Pokeržnik, novinarki Občana, glasila občine Destrnik

Pritožnik Branko Horvat iz Destrnika Špeli Pokeržnik, odgovorni urednici glasila občine Destrnik Občan, očita kršenje omenjenih členov Kodeksa v julija 2022 izdani številki časopisa Občan z zaporedno številko 8 (241). Pritožnik navaja, da je novinarka je v članku Klepet z županom zapisala žaljive navedbe župana Destrnika Franca Pukšiča do svetnika Robija Simoniča, s čimer naj bi kršila 2. člen kodeksa.

Pritožnik izpostavlja citat iz članka: “Kljub opozorilom pravne službe in Ministrstva za javno upravo Republike Slovenije so bili samovolja, ignoranca in preveliki ego predsedujočega g. Simoniča prevladujoči, zato predloga, ki je v nasprotju z zakonom, nisem in ne smem dati na glasovanje. Župan je odgovoren za zakonito delovanje občine,” še zatrjuje Pukšič.”

Pritožnik navaja, da v članku nikjer ni pojasnjeno, zakaj naj bi bil predlog nezakonit. Pritožnik še navaja, da je novinarka zapisala le županove “izpade”; zakaj se svetniki niso strinjali z županom, pa ni bilo navedeno. Pritožnik meni, da bi zadoščalo, če bi novinarka zapisala, da predlog ni bil sprejet, brez županovega “podcenjevanja svetnikov in žaljivih navedb župana”. “Če bi novinarka želela bralcem približati resnico, pa bi morala vključiti obe strani brez žaljivih navedb župana,” je zapisal pritožnik.

Pritožnik je tudi opozoril na podrejen odnos novinarke oziroma urednice do župana kot njenega posrednega delodajalca, saj da je novinarka kot prekarka odvisna od plačila za svoje delo.
Pritožnik meni, da je novinarka kršila tudi 3. člen kodeksa, pri čemer pa svoje obtožbe ne konkretizira oziroma ne navede, s katerimi navedbami v članku naj bi novinarka kršila kodeks.

Novinarka je po mnenju pritožnika kršila tudi 5. člen kodeksa, ker ni navedla, da so navedbe župana nepotrjene in brez argumentov. Pritožnik meni, da iz članka ni razvidno, da gre za enostransko poročanje. “Svetniki pa tako ali tako nimajo možnosti objave svojih dejstev v časopisu, ki ga sami izdajajo,” je zapisal pritožnik in to dokazoval z navedbo, da je župan dosegel spremembo odloka o izdajateljstvu lokalnega časopisa, po kateri imata direktor občinske uprave in župan pravico do predogleda vsebin v časopisu. To naj bi županu, “ki je znan po svojih diktatorskih pristopih,” omogočalo cenzuro vsebine časopisa pred tiskom.

Pritožnik novinarki očita tudi kršenje 9. člena kodeksa. Kršenje kodeksa utemeljuje s tem, da je občinski svet Občine Destrnik na seji 19. oktobra 2020 spremenil Odlok o izdajateljstvu javnega občinskega glasila Občan, tako da je med drugim dopolnil 12. člen, ki po novem pravi: “Župan in direktor občinske uprave ne moreta biti člana uredništva, imata pa pravico do predogleda.” Pritožnik je na podlagi opisane spremembe odloka sklenil, da je novinarka plačana za navajanje napačnih informacij, s čimer da je kršila omenjeni člen kodeksa.

Pritožnik meni, da je omenjeni odlok občine Destrnik v nasprotju z 20. členom Zakona o medijih, ki določa: “Uredništvo, uredniki, novinarji in avtorji drugih prispevkov so v okviru programske zasnove in v skladu s temeljnim pravnim aktom izdajatelja pri svojem delu neodvisni in samostojni.”

Novinarka in urednica glasila Občan Špela Pokeržnik je odgovorila na navedbe pritožnika in zavrnila obtožbe o kršitvi kodeksa. Novinarka je sicer vsebinsko odgovorila le na obtožbe o kršitvi 2. in 5. člena kodeksa, na obtožbe o kršitvi 3. in 9. člena kodeksa pa ne, kljub temu da jo je NČR večkrat pozval k dopolnitvi odgovora.

Novinarka je odgovorila, da glasilo Občan vsakomur daje možnost, da v njem objavi svoje mnenje, kar dokazuje z uradnim impresumom glasila (Izdajatelj je občinski svet občine Destrnik, op. a.) in s pozivom na spletni strani občine Destrnik, v katerem občane vabijo k oddaji člankov.

Zapisala je tudi, da je rubrika Klepet z županom stalna rubrika, v vseh občinskih glasilih uveljavljena rubrika, v kateri lahko župan kot najvišji izvoljeni predstavnik lokalne samouprave na nivoju občin občankam in občanom posreduje svoje mnenje, stališča, razloge za posamezne odločitve in podobno. Pri tem se novinarka sklicuje na ustavno in evropsko priznano pravico do svobode izražanja, ki jo s tem uveljavlja župan. Zato so po njenem neutemeljene in zlonamerne navedbe o tem, da gre za cenzuro župana.

Glede kršitve 2. člena kodeksa obtožena navaja, da sta tako župan kot navedeni svetnik javni osebi, pri čemer se vsebina sporne izjave nanaša izključno na zadeve lokalne samouprave, kar pomeni, da avtorica ni v ničemer posegla v osebnostno dobrino Simoniča kot zasebnika.

Novinarka se pri tem sklicuje na odločbi Ustavnega sodišča RS, ki razlagata razmejitev med osebno žaljivim in dopustnim poročanjem. “Zaničljiva izjava mora tudi zunaj konteksta polemične in pretirane kritike pomeniti osebno ponižanje. Bistvena značilnost take izjave je osebna žalitev, pri kateri je predmet javne razprave potisnjen v ozadje.” In še: “V ustavnosodni presoji je sprejeto stališče, da je lahko v primeru kolizije med pravico do varstva časti in dobrega imena ter pravico do svobode izražanja izključena protipravnost tudi zelo ostrih, surovih in brezobzirnih izjav, ki pa jih bralec oziroma poslušalec še vedno razume kot kritiko ravnanja ali stališča, ne pa kot napad na osebnost, njeno sramotitev, ponižanje, prezir, zasmehovanje.”

Glede kršitve 5. člena kodeksa obtožena novinarka navaja, da je že iz naslova članka “Klepet z županom”, še bolj pa iz besedila in uporabe ločil, jasno in enopomensko mogoče razumeti, da gre za dobesedne navedbe, citate županovih besed. “Avtorica torej nisem v ničemer ne predrugačila, ne dodala ali kako drugače posegala v izrečene besede, temveč sem jih dobesedno prepisala. V besedilu prispevka ni avtoričinih trditev, slednja izpostavljam le izjave intervjuvanca, ki je župan občine Destrnik, zato je seznanjanje lokalne javnosti z njegovimi stališči v javnem interesu.”

Sklicuje se na razsodbo NČR v primeru Aleksander Žišt proti avtorju R. K. oziroma odgovornemu uredniku Siola Petru Jančiču 21. 1. 2022, v kateri je NČR presodilo: “V besedilu prispevka ni novinarjevih trditev, avtor od začetka do konca izpostavlja le izjave intervjuvanca, ki je direktor pomembne zdravstvene institucije, zato je seznanjanje javnosti z njegovimi stališči v javnem interesu.“

Novinarka meni, da je povsem običajno, da v lokalnih občinskih glasilih obstaja stalna rubrika, v kateri se lahko bralci seznanjajo s stališči župana, saj gre nenazadnje za najvišji organ lokalne samouprave, ki je tudi neposredno izvoljen. “Ta rubrika torej ni namenjena soočenju mnenj, polemiziranju, prikazu drugačnih stališč.” Po navajanju obtožene imajo vse občanke in občani široke možnosti objavljanja tudi lastnih stališč, mnenj v navedenem časopisu. Ker je kot avtorica le dobesedno citirala izjave župana, meni, da s tem ni kršila 5. člena kodeksa, saj dobesedni citati niso nepotrjene informacije, govorice ali ugibanja.

SKLEP:

Novinarka in urednica ni kršila 2., 5. in 9. člena Kodeksa novinarjev Slovenije, kršila pa je 3. člen kodeksa.

Obrazložitev: NČR se je seznanilo z vsebino spornega članka, na katerega se sklicuje pritožnik. NČR ugotavlja, da je v članku župan ostro kritiziral dejanja nekaterih (očitno njemu nenaklonjenih) svetnikov, pri čemer je navedel tudi osebne lastnosti enega izmed njih: “samovolja, ignoranca in preveliki ego predsedujočega g. Simoniča”.

Razsodišče lahko razume osebno prizadetost svetnika, na katerega so leteli očitki župana, a ob tem opozarja, da so njegovi standardi za kršitev 2. člena, torej ugotovitev osebne žaljivosti, zelo visoki. NČR se strinja, da je lahko kritika tudi ostra in neusmiljena, če je v funkciji svobode izražanja. Poleg tega ugotavlja, da sta tako župan kot občinski svetnik javni osebnosti vsaj v lokalnem merilu, potencialno žaljive navedbe pa je izrekel župan in ne novinarka. Zaradi navedenega novinarka po mnenju razsodišča ni kršila 2. člena kodeksa. Kljub temu pa razsodišče meni, da je novinarka županu omogočila, da je s pozicije moči žalil občinske svetnike, pri čemer ti niso imeli možnosti odgovora. Sklicevanje, da gre za uveljavljeno rubriko, kjer ima župan možnost prostega govora, nikakor ne odveže odgovornosti novinarke za zapisane besede.

Razsodišče meni, da gre pri obtožbi svetnika, da je zaradi samovolje, ignorance in prevelikega ega po mnenju župana napeljeval k kršitvi zakona, za hudo obtožbo, za katero bi novinarka morala pridobiti odziv prizadetega. Njegovo stališče bi lahko povzela tudi iz seje občinskega sveta. Ker odziva na hudo obtožbo ni pridobila, je kršila 3. člen kodeksa. Novinarka v odgovoru navaja, da ima v glasilu vsakdo možnost objaviti svoje mnenje. NČR je pregledalo več številk glasila občine Destrnik Občan, vendar ni v nobeni številki v nobeni od rubrik našlo navedb opozicijskih svetnikov, v katerih bi ti pojasnili svojo plat zgodbe, o kateri govori župan in jo problematizira pritožnik. Tudi sicer NČR v pregledanih številkah glasila ni našlo navedb, ki bi bile kritične do župana in občinske oblasti.

Glede kršitve 5. člena kodeksa NČR pritrjuje odgovoru novinarke, da je zgolj navajala izjave župana, iz česar sklepa, da “dobesedni citati niso nepotrjene informacije, govorice ali ugibanja.” Pri navedbah župana torej ne gre za nepotrjene informacije, govorice ali ugibanja, ampak za mnenje župana, zato novinarka ni kršila 5. člena. Ta člen pa ne obravnava točnosti objavljenih informacij.

NČR meni, da novinarka ni kršila 9. člena kodeksa, saj se ta ne nanaša na morebitno finančno podrejenost novinarja oziroma urednika, na katero napeljuje pritožnik, ampak prepoveduje pridobivanje informacij na način, da bi novinar oziroma urednik za informacije svojemu viru plačal.

NČR ugotavlja, da je pritožnik preko obravnavanega primera odprl širšo problematiko delovanja občinskih glasil, v katerih so podobni zapleti dokaj pogosti. Uredništva teh medijev so namreč finančno in tudi operativno izrazito podrejena občinski oblasti, ki zagotavlja njihovo financiranje in delovanje ter vpliva na imenovanja tam zaposlenih novinarjev in urednikov. Iz opisanega neskladja izhajajo številni nesporazumi in upravičene kritike bralcev, ki pogosto pridejo tudi do NČR. Občinska glasila so namreč vpisana v razvid medijev, zato bralci upravičeno pričakujejo, da bo tak medij deloval nepristransko. To pa je v praksi nemogoče, saj zaradi opisane podrejenosti uredništva občinski oblasti glasila velikokrat delujejo le kot platforma za promocijo vsakokratne občinske oblasti in ne kot neodvisni nepristranski mediji. NČR na ta problem opozarja, ob tem pa ugotavlja, da presega pristojnosti Novinarskega častnega razsodišča.