Fahrudin Čaušević proti novinarju Slovenskih novic Boštjanu Celcu

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Brane Piano (podpredsednik)in člani/ce Irena Brejc, Sonja Merljak Zdovc, Peter Merc, Nataša Štefe, Sanja Gornjec je na seji 2. 3. 2023 v primeru Fahrudin Čaušević proti novinarju Boštjanu Celcu (Slovenske novice) ugotovilo, da je novinar kršil Kodeks novinarjev Slovenije.

Primer: Fahrudin Čaušević proti novinarju Slovenskih novic Boštjanu Celcu

Fahrudin Čaušević, ki ga zastopa odvetnik Timon Hren (v nadaljevanju pritožnik) v svoji pritožbi očita novinarju Boštjanu Celcu v članku z naslovom »Brat zmagovalca Kmetije Fakija ropal po Bosni« kršitve 8., 15. in 17. člena Kodeksa novinarjev Slovenije. Članek je bil objavljen v časopisu Slovenske novice 17. avgusta 2022 in je dostopen tudi na spletnem naslovu: https://www.slovenskenovice.si/kronika/na-tujem/ubila-roparja-in-resila-moza-foto/

V svoji pritožbi se pritožnik osredotoča zlasti na kršitev 17. člena kodeksa. Po njegovem mnenju je bil ta člen kršen že z naslovom članka »Brat zmagovalca Kmetije Fakija ropal po Bosni«. Dogodek, ki se je zgodil v Bosni in Hercegovini, namreč ni v neposredni povezavi s pritožnikom, vanj ni vpleten; obenem po mnenju pritožnika dogodek ni tako »izjemen ali izjemno neobičajen, da bi o njem poročal slovenski medij«. Po mnenju pritožnika je senzacionalistični namen naslova to prikriti in pritegniti bralstvo.

Pritožnik tudi oporeka temu, da naj bi bil javna osebnost, pri kateri bi bila pravica javnosti do obveščenosti širša. Kot pojasnjuje, držijo navedbe v članku, da je Fahrudin Čaušević leta 2015 sodeloval v televizijski oddaji (Kmetija), drži tudi, da je leto pozneje priznal krivdo za kaznivo dejanje, za katero je prestal zaporno kazen, vendar pa se od leta 2015 po svoji volji v medijih ni več pojavljal. »Težko je namreč reči, da ima javnost široko pravico obveščenosti o osebi, ki je pred sedmimi leti nastopila v seriji televizijskih oddaj« ter dodaja, da ima »posameznik pravico, da se po stiku s »slavo« in javno prepoznavnostjo tudi umakne nazaj v svojo zasebnost.« Način poročanja novinarja v tem članku pa »tak umik iz javne sfere neupravičeno onemogoča.«

Kot pojasnjuje pritožnik, je članek »zlepljenka različnih kriminalnih zgodb«, ki naj bi se dogajale na več lokacijah (Bosna in Hercegovina, Frankolovo …), vendar pa, kot piše pritožnik, z nobeno od opisanih zgodb ni povezan ali v njej obravnavan. Novinar je po mnenju pritožnika zgolj domneval, da je med A. Porićem, ki naj bi ropal v BIH, in med pritožnikom sorodstvena povezava, pri čemer se sklicuje na anonimni vir (»vir nam je prišepnil«) kar po mnenju pritožnika predstavlja kršitev 8. člena kodeksa .

Po mnenju pritožnika so v članku uporabljeni tudi »slogovni dodatki, ki predstavljajo komentar in ne informacije«, kar pa ni jasno ločeno in je tako kršitev 15. člena kodeksa. Komentar po njegovem predstavlja besedna zveza, da je Fahrudin Čaušević »… že pridno polnil stolpce slovenskih črnih kronik« (pritožnik je bil leta 2016 obsojen na zaporno kazen; op. NČR). Pritožnik je prepričan, da novinar tudi s »podtonom« na več mestih podaja svoje vrednostne sodbe in poroča »v zaničljivem in ciničnem tonu«. Takšen naj bi bil tudi zapis pod fotografijo pritožnika v članku: »Da je Faki v resnici pokvarjenec, je razočaralo ljubitelje resničnostnega šova«. (Faki je vzdevek Fahrudina Čauševića; op. NČR).

Novinar Boštjan Celec se na poziv NČR ni odzval na pritožbo.

SKLEP:

Novinar Boštjan Celec je kršil 8. in 17. člen kodeksa, ni pa kršil 15. člena.

Obrazložitev:
Novinar pravzaprav ne ponudi razloga, zakaj bi bil ta članek v javnem interesu, obenem pa svoje zgodbe in sklepanj ni preveril pri nobenem od vpletenih, skliceval se je le na enega (ali več) anonimnih virov. V primeru ropa na Frankolovem se je obrnil na celjskega tožilca, ki pa mu vpletenosti katerega od bratov Čaušević ni potrdil.

Glede pritožnikove pravice do zasebnosti je po mnenju razsodišča treba upoštevati, da je po 17. členu kodeksa pravica do obveščenosti širša, ko gre za poročanje o »javnih osebnostih in tistih, ki želijo dobiti moč in vpliv ter vzbujati pozornost«. Dejstvo, da je pritožnik leta 2015 sodeloval in tudi zmagal v resničnostni oddaji, nakazuje tudi na njegovo željo po vzbujanju pozornosti v javnem prostoru, s čimer se je prostovoljno odrekel določenemu delu svoje zasebnosti. Ob tem pa se zastavlja vprašanje, kako je s časovno omejitvijo takšnih posegov, sploh v primerih, ko se posameznik iz javnosti umakne (ne nastopa več v medijskem prostoru, ne daje intervjujev ipd). Članek v Slovenskih novicah, ki je predmet pritožbe, je bil objavljen leta 2022, torej sedem let po javni izpostavljenosti pritožnika.

Razsodišče je odločilo, da ima pritožnik pravico do zasebnosti in zgolj dejstvo, da je leta 2015 zmagal v resničnostni oddaji ni zadosten razlog za to, da bi bil interes posega v zasebnost širši in v javnem interesu. Zgolj domneva na podlagi anonimnega vira, da je brat nekoga, ki naj bi domnevno storil kaznivo dejanje v drugi državi, pa tudi ni zadosten razlog, da se njegove pravice do zasebnosti ne spoštuje. Novinar je zato kršil 17. člen kodeksa.

Uporaba anonimnih virov je v novinarstvu seveda mogoča, a je, kot pravi kodeks, takšen vir mogoče uporabiti le, če je zadoščeno dvema pogojema: če informacij novinar ni mogel pridobiti na drugačen način, in, če je informacija v interesu javnosti, torej upravičenost in javni interes. Navedena pogoja za uporabo anonimnega vira v tem primeru nista bila izpolnjena, zato je novinar kršil 8. člen kodeksa.

Metaforično publicistično izražanje je – za nekoga, ki je bil za enkratno kaznivo dejanje obsojen in je odslužil svojo kazen – zapisati, da je »pridno polnil stolpce črne kronike«. Je pa »polniti stolpce črne kronike« lahko z drugimi besedami povedano dejstvo, da je bilo v Slovenskih novicah v zvezi s pritožnikom objavljenih vrsto člankov, kar nam potrdi tudi iskanje na njihovih spletnih straneh. Zato po presoji razsodišča v primeru te navedbe ne gre za komentar. Zapis v podpisu pod fotografijo, da je pritožnik »v resnici pokvarjenec, ki je razočaral svoje ljubitelje« je vrednostna sodba in tudi komentar dogajanja, vendar pa razsodišče meni, da ne gre za mešanje dejstev in komentarja, kar prepoveduje 15. člen kodeksa. Bralec namreč zlahka loči med dejstvi, domnevnimi dejstvi in komentarjem. Po mnenju razsodišča zato novinar ni kršil 15. člena kodeksa.