Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Brane Piano (podpredsednik), Sonja Merljak Zdovc, Katarina Vučko, Sanja Gornjec, Ranka Ivelja, Irena Brejc in Peter Merc, je na seji 13. 4. 2023 v primeru Daniela Cukjatija proti odgovornemu uredniku tednika Mladina Gregorju Repovžu ugotovilo, da novinar ni kršil Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju Kodeksa).
Primer: Daniel Cukjati proti Gregorju Repovžu, Mladina
Daniel Cukjati (v nadaljevanju pritožnik – zanj odvetnik Tomaž Pisk) se je pritožil zaradi prispevka »Je Cukjati grozil učitelju«, ki je bil objavljen 10. 10 2022 na spletni strani https://www.mladina.si/219759/je-cukjati-grozil-ucitelju/. Pritožnik Repovžu (v nadaljevanju avtorju) očita, da je z objavo prispevka kršil 1., 3., 4., 5. in 18. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.
Po besedah pritožnika je v prispevku govora o dogodku, ki se je zgodil 6. 10. 2022, ko naj bi pritožnik, župan Občine Vrhnika, grozil Marku Močniku, članu Levice in učitelju zgodovine v osnovni šoli na Vrhniki. Podatek o grožnjah je lažniv, pravi pritožnik, saj nikoli ni izrekel besed, ki se mu očitajo v prispevku.
Avtor prispevka ni preveril točnosti informacij o domnevnih grožnjah, trdi pritožnik. Sklicuje se zgolj na pričevanje domnevne žrtve Marka Močnika, dodaja. Avtor prispevka je vedel, trdi pritožnik, da gre za političnega nasprotnika pritožnika, ki ima interes, da ga očrni. Zanimivo je tudi, da je Marko Močnik takoj po srečanju s pritožnikom iskal medijsko pozornost, poudarja pritožnik. Vsi ti dejavniki po njegovem jasno kažejo, da pričevanje Marka Močnika ni bilo verodostojno. Avtor prispevka, ki so mu bile poznane navedene okoliščine, zato, pravi pritožnik, ne bi smel nekritično slediti zgolj besedam Marka Močnika.
Pritožnik navaja, da je Marko Močnik kmalu po dogodku vložil svojo kandidaturo za župana Občine Vrhnika na prihajajočih lokalnih volitvah. To je po njegovem jasen dokaz, da je Marko Močnik v svoji medijski aktivnosti zasledoval zgolj politični interes. Prav tako pa je po besedah pritožnika zelo verjetno, da je bilo uredništvo tednika Mladine seznanjeno z dejstvom, da bo g. Močnik kandidiral za župana Občine Vrhnika.
V zvezi s tem pritožnik razsodišču predlaga, naj avtorja prispevka pozove, da pojasni, na kakšen način je preveril informacije, ki jih je prejel od Marka Močnika. Pritožnik pojasnjuje, da se avtor prispevka nanj ni nikdar obrnil, da bi zadevo komentiral oziroma predstavil še svoj vidik zadeve. V kolikor se bo izkazalo, da avtor prispevka svojih informacij ni preveril pri drugih virih in je prispevek objavil zgolj na podlagi enostranske izjave Močnika, ki je imel močan interes, da pritožnika očrni, je potrebno ugotoviti kršitev 1. člena kodeksa, meni pritožnik.
Pritožnik nadalje navaja, da prispevek vsebuje obtožbo storitve kaznivega dejanja grožnje. Na storitev kaznivega dejanja namiguje po njegovih besedah že sam naslov prispevka »Je Cukjati grozil učitelju?«. V prispevku lahko preberemo izjavo Močnika, dodaja pritožnik, ki je bila prvotno objavljena na njegovem FB profilu: »V četrtek 6. oktobra je po seji odbora občinskega sveta do mene, na samem, pristopil župan Danijel Cukjati in mi dejal, da sem se spravil na njegove otroke, ker da v šoli poučujem preveč politično. Ko sem na obtožbo želel odgovoriti, mi je razburjen zabičal, naj bom tiho. Rekel je, da ne bo šel po pravni poti, ampak da pozna dovolj Srbov in Albancev in da bom ostal brez rok in nog.«
Članek, pojasnjuje pritožnik, nato povzema besede Močnika, da je zaradi lastne varnosti in varnosti svoje družine o dogodku obvestil medije in policijo.
Avtor prispevka se v nadaljevanju sklicuje na pojasnilo pritožnika, ki ga je posredoval informacijskemu portalu N1: S Cukjatijem so novinarji N1 zjutraj govorili po telefonu. Dejal je (Cukjati, op. NČR), da se svojih besed »ne spomni točno«, ker je bil »pogovor oster«. Nekaj ur pozneje je za N1 po elektronski pošti poslal še dodatno pojasnilo, da se »ne spomni, da je izjavil kaj neprimernega«, se pa »ograjuje od izjav, ki jih je omenjal Močnik«. »Če me bo blatil, ga bom tožil,« je napovedal.
Nato avtor prispevka pojasnjuje ozadje spora med pritožnikom in Močnikom. Močnik je pritožniku očital več nepravilnosti v zvezi z njegovo funkcijo župana. V času pouka v razredu, ki ga obiskuje otrok pritožnika, je pritožnika diskreditiral pred učenci, zaradi česar je bil otrok pritožnika deležen zbadljivk s strani sošolcev.
Na koncu prispevka je bila objavljena Močnikova objava s profila na Facebooku, navaja pritožnik.Kot izhaja iz objavljenih razsodb NČR, dodaja pritožnik, obtožba storitve kaznivega dejanja predstavlja hudo obtožbo v smislu 3. člena kodeksa. V primeru hudih obtožb je novinar oziroma odgovorni urednik dolžan pridobiti odziv zainteresirane osebe.
Ni sporno, meni pritožnik, da v konkretnem primeru novinar oziroma odgovorni urednik ni pridobil odziva pritožnika. Uporaba pojasnila pritožnika, ki ga je podal za drugi medij, po njegovem ni dovolj, da bi bil izpolnjen etični standard, ki ga določa 3. člen kodeksa. Ta je namreč jasen: »Novinar, ki želi objaviti hudo obtožbo, mora poskusiti pridobiti izjavo zainteresirane osebe.« To je tudi razumljivo, saj je namen predpisa izogniti se tako imenovanim »medijskim linčem«, pojasnjuje pritožnik, v katerih se žrtev ne more braniti pred hudimi obtožbami, ki se pojavijo naenkrat v več medijih. 3. člen je varovalka, da vsak novinar, ki namerava koga medijsko obtožiti, poskusi pridobi izjavo zainteresirane osebe, dodaja pritožnik. Če to svojo dolžnost opusti, ravna neetično, saj obtoženi osebi na da možnosti, da lahko vsako (tudi neresnično) obtožbo komentira, zato je po njegovem mnenju avtor kršil 3. člena kodeksa.
Pogovor in kontekst pogovora med pritožnikom in Markom Močnikom nista bila celovito predstavljena, meni pritožnik, zato je bil po njegovem kršen tudi 4. člen . Avtor je namreč zamolčal informacije, ključne za razumevanje zadeve.
Bralec v prispevku lahko prebere, da je razburjeni pritožnik Marku Močniku očital politično poučevanje, novinar pa ni pojasnil, kako naj bi se politično poučevanje kazalo in kakšne so bile njegove posledice, meni pritožnik. Iz članka torej bralec lahko razbere, da sta se pritožnik in Močnik sprla zaradi političnega poučevanja, brez kakršne koli nadaljnje razlage, je menil pritožnik.
V zvezi s tem je navedel, da je 6. 10. 2022 po seji odbora občinskega sveta pristopil k Močniku, da bi se z njim pogovoril o dogodku, ki se je zgodil v osnovni šoli Antona Slomška na Vrhniki, v kateri Močnik poučuje zgodovino. Na prvi uri zgodovine v razredu, ki ga obiskuje otrok pritožnika, se je namreč Močnik negativno izrazil o pritožniku v kontekstu njegove javne funkcije župana Občine Vrhnika. Namigoval je, da dokler bo pritožnik župan, Vrhnika ne bo imela bazena. Otrok pritožnika je bil zaradi tega deležen zbadljivk sošolcev, ki so mu očitali, da zaradi njegovega očeta nimajo v občini bazena. Zaradi tega je otrok pritožnika doživel stisko, pravi pritožnik.
Pritožnik pravi, da prispevek poroča o dogodku na zelo pristranski način. Kljub uporabi vprašaja v naslovu prispevka je po pritožnikovih besedah bralcu jasno, da se je avtor prispevka postavil na stran Marka Močnika, kot da bi bilo kaznivo dejanje grožnje že dokazano. Avtor članka ne uporablja pogojnika (piše na primer: Marko Močnik je na Facebooku zapisal, da mu je vrhniški župan Daniel Cukjati grozil, namesto da bi napisal, »da naj bi mu grozil«). Piše tudi o tem, da je Marko Močnik županovo grožnjo takoj prijavil policiji, pri čemer bi bilo pravilno in etično navesti »domnevno grožnjo«. Zaradi tega je po pritožnikovem mnenju kršil 5. in 18. člen kodeksa.
Odgovorni urednik Gregor Repovž je odgovoril na pritožbo in zavrnil vse domnevne kršitve kodeksa.
Pravi, da je članek Je Cukjati grozil učitelju? spletni povzetek poročanja drugih medijev (portala N1), v tem primeru o obtožbi Marka Močnika, učitelja zgodovine na osnovni šoli Vrhnika in koordinatorja stranke Levica na Vrhniki, da naj bi bil žrtev groženj župana. Članek je delo spletnega uredništva.
Mladina po njegovih besedah v tem primeru ni objavila nekega anonimnega namigovanja, temveč obtožbe, ki jih je na družbenem omrežju zapisal človek z imenom in priimkom.
Kot ugotavlja tudi odvetnik Tomaž Pisk, pravi Repovž, je šlo za hude obtožbe. 1. člen novinarskega kodeksa zelo jasno določa, da mora novinar objaviti točne informacije. In Mladinin novinar, ki je napisal ta članek, je naredil točno to: povzel je navedbe portala N1 in zapisal, da je Marko Močnik na svojem Facebooku zapisal hudo obtožbo ter povzel bistvene elemente te izjave. Ob tem je članek novinar Mladine že začel z besedami, da je Močnik politik Levice, navedel, da sicer dela kot učitelj – njegovo izjavo je torej še pred citiranjem umestil. S tem je deloval popolnoma v skladu z vsemi navedenimi členi kodeksa, ki naj bi jih po mnenju pritožnika kršil. Mladina namreč ni v nobenem delu članka zatrjevala, da je izjava Marka Močnika točna, ampak je zelo jasno povedala, na več mestih, da so to obtožbe, ki jih na račun župana zapisuje njegov politični konkurent.
Po Repovževih besedah je v primeru, ko je šlo za povzetek poročanja drugega medija, spletnega portala N1., novinar deloval v skladu z novinarskim kodeksom, saj je posebej, na več mestih, tudi z internetno povezavo na originalni članek, bralcu povedal, da gre za obtožbe, o katerih piše portal N1. Novinar je tudi v tem primeru bralcem zelo jasno povedal, meni Repovž, da se omenjena zgodba pojavlja v mediju N1, da N1 o njej poroča, da torej zgolj povzema pisanje drugega medija.
Mladina se je ob tem striktno držala pravil povzemanja in je povzela tudi odziv policije, ki je razkrila, da preiskuje sum kaznivega dejanja, dodaja Repovž. To je le še dodaten razlog, da je bilo prav, da je Mladina povzela, kakšne obtožbe je na račun g. Cukjatija izrekel g. Močnik.
V članku je v skladu s kodeksom povzeta tudi izjava g. Cukjatija. Očitek, da novinar Mladine ni pridobil odziva g. Cukjatija, je zato brezpredmeten. Povzeta je tako njegova izjava za N1 kot tudi elektronsko sporočilo, poslano N1.
Novinar Mladine je, dodaja Repovž, v nadaljevanju povzel tudi izjavo g. Cukjatija za N1, da gre za poskus diskreditacije in zbujanja pozornosti.
Novinar Mladine, ki je povzemal pisanje N1, je torej povzel članek v celoti, postavil izjave v kontekst, povzel tako izjave g. Močnika kot izjave g. Cukjatija ter tudi navedel vir in ga naredil dostopnega prek spletne strani Mladine, pravi Repovž.
Novinar Mladine ni kršil nobenega izmed navedenih členov, še dodaja Repovž, in izpostavlja, da to ve tudi pritožnik, ki po njegovih informacijah ni sprožil postopka zoper portal N1, kjer je bil izvorni članek objavljen.
Poročanje o poročanju drugih medijev je normalna praksa novinarskega dela, dodaja Repovž. Pri tem pa je seveda pomembno, da novinar oceni težo in verodostojnost medija, pravilno povzame vse strani, ne le del članka, članek pa povzema le, če so v članku izpolnjeni vsi novinarski standardi. Novinar Mladine je ravnal na navedeni način, še dodaja.