Stališče NČR DNS in SNS
Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Brane Piano (podpredsednik), Ranka Ivelja, Igor Vobič, Vanja Tekavec, Manica Janežič Ambrožič in Damijana Žišt je na seji 4. 7. 2024 v zadevi Matjaž Rakovec, župan Mestne občine Kranj, proti Miranu Šubicu, Trma.si, sprejelo stališče, da je novinar kršil Kodeks novinarjev Slovenije.
Primer: Matjaž Rakovec, župan Mestne občine Kranj, proti Miranu Šubicu, Trma.si
Povzetek pritožbe:
Matjaž Rakovec, župan Mestne občina Kranj (MOK), se pritožuje zaradi zapisov, ki jih je v spletnem mediju Trma od 6. 9. 2023 naprej o dogodku Kranjska dolga miza, ki je bil izveden 7. 9. 2023, objavljal novinar in odgovorni urednik tega medija Miran Šubic. Župan Matjaž Rakovec (pritožnik) mu očita, da so v teh objavah številne kršitve Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju kodeks) in da Šubic »v izkrivljenih kontekstih« ter v negativni luči predstavlja dogodek, udeležence in organizatorje. Pritožnik na podlagi obravnavanih zapisov sklepa, da se je avtor »za tako širok in podroben pogrom nad dogodkom in udeleženci odločil zaradi osebne užaljenosti, ker je organizator Kranjske dolge mize Zavod za turizem in kulturo Kranj (ZTKK) odklonil njegovo udeležbo na dogodku«, poudarja pa še, da je novinar podobno prikazoval ta dogodek in udeležence tudi v letih 2021 in 2022 in da so njegove objave »vplivale na to, da se zunanji koordinator dogodka iz preteklih dveh let ni več odločil za sodelovanje«, prav tako pa so se umaknili tudi nekateri podporniki Kranjske dolge mize, »ker niso želeli biti javno izpostavljeni v žaljivih kontekstih in podtikanjih« zaradi sodelovanja v projektu, ki ga je Miran Šubic v svojem poročanju označil »za družbeno nesprejemljivega«, piše pritožnik, ki je svoje nestrinjanje z objavljenimi trditvami in očitke o kršitvah Kodeksa novinarjev Slovenije (kodeks) nanizal v desetih točkah.
1. »Dno dna morale Matjaža Rakovca&Klemena Malovrha: igralnica kot zeleni pokrovitelj … (objavljeno 6. 9. 2023)
Pritožnik piše, da Miran Šubic v tem prispevku ni navedel dejstev, »zakaj je prepričan, da podjetje, ki se ukvarja z igralniško dejavnostjo, ne bi smelo biti podpornik dogodka, ki promovira uporabo lokalnih sestavin v kulinariki in turistični ponudbi«. Šubic je, beremo v pritožbi, napisal zgolj trditev, da naj bi to bilo »dno dna morale«. S tem je dal dogodku in županu Rakovcu ter direktorju ZTKK (Zavoda za turizem in kulturo Kranj) Klemenu Malovrhu »predznak negativnosti oziroma dejanj, ki so družbeno nesprejemljiva, čeprav obe navedeni osebi nista storili nobenega kaznivega dejanja in ne moralno karkoli spornega«. 2. člen kodeksa naj bi novinar kršil, ker je po oceni pritožnika poročal nekorektno in osebno žaljivo, saj je brez pojasnil označil župana in direktorja zavoda kot dno dna morale, torej izjemno nemoralna, pri tem pa je prispevek naslovil senzacionalistično. »Če pa je to mnenje novinarja brez ustreznih dejstev, bi navedeno moral izrecno zapisati, česar pa ni storil« in je zato kršil tudi 15. člen kodeksa, so zapisali v dopolnitvi pritožbe. Pritožnik Šubicu očita, da je s trditvijo o koncesionarju za urejanje javnih površin (»podjetje Flora Sport ne opravlja dela, ki ga mora po pogodbi«), za katero po prepričanju pritožnika Miran Šubic »nima prav nobenih dokazov in je obdolžitev podjetja v celoti zavajajoča«. Miran Šubic ni navedel dokazov za svojo trditev, piše pritožnik, ki dodaja, da ta trditev ne drži in da je »obdolžitev podjetja v celoti zavajajoča«. Novinar, piše pritožnik, ni preverjal točnosti podatkov, objavil je nepreverjene in netočne informacije, zaradi tega si je bralec lahko ustvaril vtis, da glede porabe javnih sredstev MOK ravna nestrokovno, nekorektno in nenamensko. Navedene so hude obtožbe in občina ni imela možnosti, da bi nanje odgovorila. S tem je bil kršen 1. člen kodeksa, ker novinar ni preverjal točnosti informacij, ter 3. člen kodeksa, saj novinar pri objavljanju informacij , ki so vsebovale hude obtožbe, ni pridobil odziva občine, poleg tega pa novinar bralcev članka ni opozoril, da objavljenih informacij ni preverjal na občini, pojasnjuje pritožnik.
2. »Zeleni Kranj« in »destinacijo odličnosti« podpira za požrtijo elite – igralnica v tuji lasti. Za bruhat! (objavljeno 6. 9. 2023)
Pritožnik je zapisal, da Miran Šubic že z naslovom in tonom zapisa gospodarsko družbo, podpornico dogodka, inkriminira zaradi dejavnosti igralništva, ki je legalna in ne kriminalna dejavnost. Za kulinarični dogodek, katerega namen je bilo ozaveščanje, novinar uporablja izraz »požrtija elite«, kar je po mnenju pritožnika pretirano negativno in gre za kršitev 2. člena kodeksa, ker bi se moral avtor zapisa izogniti žaljivemu predstavljanju podatkov o podjetju, ki je v poslovnem razmerju z MOK, saj na ta način bralec dobi vtis, da naj bi MOK sodeloval s podjetjem, ki se ukvarja s kriminalno dejavnostjo, župana in s tem MOK obtožuje sodelovanja pri takem početju, še posebej s trditvijo: »Lani so bili pokrovitelji dolge mize tisti, ki z občino sklepajo posle, letos je pokrovitelj res šokanten!«. Pritožnik v tem prepoznava tudi spodbujanje sovraštva in nestrpnosti do gospodarske družbe in njenih predstavnikov ter do političnih funkcionarjev, zato je prepričan, da je s tem avtor kršil 21. člen , »saj novinar Miran Šubic za izražanje osebnega negativnega mnenja uporabi sovražni govor, kar je nedopustno, hkrati pa ne navede preverljivih dejstev, zakaj igralnica v tuji lasti ni primerna za pokrovitelja dogodka Kranjska dolga miza in kaj je podjetje storilo kriminalnega, da je »Za bruhat!«.
3. Avstrijska igralnica Admiral je »zeleni pokrovitelj«, župan in podžupan pa nad kranjsko igralnico neuspešno!? (objavljeno 7. 9. 2023)
15. člen kodeksa je novinar kršil, ker namiguje na povezane posle, da naj bi namreč pokrovitelji dogodka Kranjska dolga miza lahko zaradi pokroviteljstva pričakovali naklonjenost MOK pri pridobivanju soglasij za izvajanje igralniške dejavnosti ali drugih poslov iz njihove dejavnosti. Ker ni pridobil odziva pokroviteljev, je po mnenju pritožnika kršil 3. člen kodeksa. Novinar je miselni konstrukt, stilno zaznamovano besedilo in grobe besedne zveze (»podpirajo požrtijo na naš račun«) ponudil javnosti kot konstruktivno kritiko, ki to ni, saj za svoje trditve ne navede dokazov, hkrati pa je žaljiv do gospodarskih subjektov in političnih funkcionarjev, piše pritožnik, ki je prepričan, da je Šubic s tem kršil 2. člen kodeksa.
V prispevek je novinar vključil tudi fotografijo župana, ki je ni ustrezno podpisal in ni navedel vira fotografije. Z napisom v ozadju (»kdo vam laže«) namiguje, da bi utegnil župan lagati, kar pomeni potvarjanje vsebine in kršitev 10. člena kodeksa. Pritožnik še dodaja, da prispevek s stilno zaznamovano vsebino spodbuja sovraštvo in nestrpnost do gospodarske družbe, njenih predstavnikov in do političnih funkcionarjev, s čimer je po mnenju pritožnika Miran Šubic kršil 21. člen kodeksa.
4. Vunbacitelj(a) (objavljeno 7.9.2023)
Po mnenju pritožnika je ta zapis v celoti žaljiv do Klemena Malovrha, direktorja ZTKK, ugotavlja pritožnik, ki v prispevku zaznava spodbujanje sovraštva in nestrpnosti do Klemena Malovrha ter posredno tudi do župana Matjaža Rakovca. Zapis je po mnenju pritožnika »izraz užaljenosti Mirana Šubica«, ker so zavrnili njegovo udeležbo na dogodku. Ker se je norčeval iz priimka Klemena Malovrha, direktorja ZTKK, katerega ustanovitelj je MOK, je po mnenju pritožnika kršil 2. člen kodeksa. Šubic je zapisal: »Malo vrh, malo dno. Tako to je v našem Kranju.« Hkrati pa je Miran Šubic po oceni pritožnika kršil tudi 21. člen kodeksa, ko je z navedbami, da je lahko Malovrh vunbacitelj tudi v »svojem« zavodu, kjer dela, kar hoče, da župan politične in osebne dogodke slavi v lokalu, katerega solastnik je Klemen Malovrh. 21. člen kodeksa je po mnenju pritožnika kršil predvsem zato, ker je zapis namenil vzpodbujanju sovraštva in nestrpnosti do Klemena Malovrha ter posredno do župana Matjaža Rakovca.
5. Poteptana ustava in svobodno novinarstvo dne 7. 9. 2023 v Prešernovem mestu (objavljeno 7.9.2023)
Miran Šubic je v podnaslovu, piše pritožnik, napačno navedel, da je mediju Trma.si »Rakovčev direktor prepovedal poročanje z dogodka Dolga miza«, s čimer je po oceni pritožnika kršil 1. člen kodeksa. Pritožnik pojasnjuje, da Miranu Šubicu nihče ni prepovedal poročanja o dogodku Kranjska dolga miza in da je direktor ZTKK Klemen Malovrh samo zavrnil njegovo udeležbo na dogodku. Svojo odločitev je Miranu Šubicu Malovrh po mailu tudi pisno pojasnil, sporočil mu je, da na dogodku ni dobrodošel, ker je z dosedanjim negativnim pisanjem o Kranjski dolgi mizi povzročil gospodarsko škodo. Če bi Miran Šubic npr. kupil vstopnico, bi se dogodka lahko tudi povsem normalno udeležil, je zapisal pritožnik, ki še dodaja, da je Šubic v prispevku zlorabil tudi interpretacijo 39. člena Ustave RS, ko je trdil, da mu je bila z zavrnitvijo udeležbe na dogodku kratena svoboda izražanja. V prispevku je Miran Šubic napisal: »Prepoved poročanja je neposreden napad na Ustavo in novinarstvo ter najbolj grob napad politike na Trmo.si.«. Šubic nadaljuje: »Odločno protestiram proti početju kranjske oblasti, ki je našemu mediju prepovedala poročanje z dogodka«. Trditvi sta zavajajoči, prejel je zavrnitev, da se udeleži dogodka, nihče pa mu ni kratil svobode, da o dogodku piše, kar je tudi uresničil, je zapisal pritožnik, ki dodaja, da svoboda izražanja ni enaka pravici do udeležbe na dogodku, ki mu jo je organizator odrekel in to odločitev tudi pojasnil. S takimi navedbami je po prepričanju pritožnika Šubic kršil 4. člen kodeksa.
6. Kako sem postal »pocestnik« ali »politika + kapital na požrtiji za zaprtimi vrati« (objavljeno 7. 9. 2023)
V zapisu so objavljene osebne okoliščine udeležencev (partnerji …), trdi pritožnik, ki meni, da avtor udeležence dogodka, ki jih je fotografiral, predstavlja na žaljiv način in da pri predstavnikih podpornikov dogodka namiguje, da je njihova udeležba pogojena z ugodnostmi pri poslovnem sodelovanju, česar pa ni potrdil s preverljivimi dejstvi. Pritožnik Miranu Šubicu očita kršitve 2., 17. in 20. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.
7. Sam proti sistemu: trmasto se borim za to, da me ne uničijo … (objavljeno 8. 9. 2023)
Pritožnik je prepričan, da Miran Šubic v tem prispevku napačno navaja, da je »direktor javnega zavoda preprečil poročanje tega medija o javnem dogodku«. Miran Šubic ni bil zaželen na dogodku, poročanja o dogodku pa mu nihče ni preprečil, pojasnjuje pritožnik, ki Šubicu očita kršitvi 1. in 4. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.
8. Dosje požrtija z našim denarjem: Mestnim veljakom in eliti kulinarični užitki, revežem pa Žitove vrečke (objavljeno 10. 9. 2023)
Miran Šubic je v tem zapisu blatil gospodarsko družbo Žito in v izkrivljenem kontekstu navajal finančne podatke, s čimer je ustvarjal vtis o socialni segregaciji, piše pritožnik, ki je v zapisu prepoznal kršitev 1. člena kodeksa, ker »Miran Šubic ne pove, v katerem obdobju je družba Žito ustvarila milijon evrov prometa z javnim sektorjem na območju MOK. Vpogled v ERAR pokaže, da bi navedeni znesek utegnil ustrezati obdobju od 2003 do 2022 …«. Pritožnik še dodaja, da avtor ni napisal, da gre za plačila za dobavo prehranskih izdelkov kuhinjam javnih zavodov (šole, vrtci, domovi za starejše …), ker je družba Žito dobavitelj prehranskih izdelkov. Zaradi netočnih podatkov, ki jih je navedel, lahko bralec zaključi, ocenjuje pritožnik, da zaradi prejetih plačil MOK oziroma javni zavodi pri oddajanju javnih naročil delujejo koruptivno, ker izbirajo dobavitelje oziroma izvajalce, ki so pripravljeni sodelovati pri projektih MOK. Pritožnik poudarja, da so subjekti v javnem sektorju zavezani doslednemu spoštovanju zakonodaje o javnem naročanju.
Pritožnik še dodaja, da Šubic ni jasno zapisal, kaj so dejstva in kaj komentar v zapisu: »Letos niso revežem odpeljali nič,« čeprav je družba Žito socialno šibkim osebam namenila pakete, pojasnjuje pritožnik, ki izpostavlja, da Šubic pakete imenuje vrečke, ljudi v socialni stiski pa reveže. S takimi navedbami lahko javnost razume, da MOK-a dobrodelnost na dogodku ne zanima, saj ni poskrbel, da bi osebe v socialni stiski prejele isto hrano kot so jo postregli na dogodku. Pritožnik ocenjuje, da so take novinarjeve navedbe sprevržene, saj se Šubic »ni pozanimal, kakšne vrste prehrambnih izdelkov, za koliko obrokov na osebo in koliko osebam je družba Žito namenila dobrodelno pomoč«. Vsak paket iz naslova dobrodelnosti je namreč vseboval, razlaga pritožnik, visoko kakovostne prehranske izdelke za najmanj deset obrokov, pakete pa so namenili 70 osebam. S tem je po prepričanju pritožnika Šubic kršil 15. člen kodeksa.
2. člen kodeksa pa je Šubic po mnenju pritožnika kršil z navedbami: »Matjaža Rakovca in Klemena Malovrha smo ujeli na laži, zavajanju o »dobrodelnosti«…«, saj je zapis, da naj bi župan MOK in direktor javnega zavoda lagala in zavajala, napisan zgolj kot senzacionalističen in žaljiv podnaslov, ki je namenjen pridobivanju bralcev, v članku pa ni resničnih podatkov, zgolj nekaj iztrganih, ki so prirejeni potrebam tega prispevka, da bi z njim novinar lahko prikazal, kako MOK in njegovi predstavniki ravnajo neetično in v nasprotju z zakonodajo, kar so hude obtožbe, ki niso resnične, je zapisal pritožnik. S pomanjkljivim navajanjem podatkov je novinar ustvaril pogoje za vzbujanje nestrpnosti in sovraštva do gospodarske družbe, do predstavnice gospodarske družbe, ki se je udeležila dogodka, in omalovaževanje ljudi, ki so v socialni stiski. S tem je po oceni pritožnika novinar kršil 21. člen kodeksa. Ker je svoje pisanje nadgradil še z zamolčanimi ključnimi finančnimi podatki o vrstah plačil MOK gospodarskim družbam, kar je pomembno za objektivno informiranje javnosti, je po mnenju pritožnika kršil tudi 4. člen Kodeksa.
9. Ekskluzivno: dobrodelnost 105 jedcev, ki smo jim plačali 75.000.000 evrov! (objava 11. 9. 2023), Dolga miza kvazi elite: kako smo večerjo plačali šefom Elektra Gorenjska (objava 12. 9. 2023) in Avstrijski kapital Dolge mize: 9 predstavnikov igralnice, da o Saubermacherju ne pišemo (objava 13. 9. 2023)
Pritožnik Miranu Šubicu očita uporabo javnih finančnih podatkov za diskreditacijo gospodarskih družb, ki so podprle dogodek, in njihovih predstavnikov, ki so se dogodka udeležili, avtorju pa očita kršitve 1., 2., 4. in 21. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.
Šubic je npr. zapisal:
»Več kot polovica je na seznamu takih, ki poslujejo z MO Kranj za 100 000 evrov ali 46 000 000 (Gorenjska gradbena družba) – po uradni državni evidenci ERAR. Za 14 000 000 evrov je posle z MO Kranj legalno sklenilo podjetje RIKO iz Ribnice, od koder so prišle tri dame (ogljični odtis tu ni bil skromen …) z gospo Škrabec na čelu!«
»Elektro Gorenjska je v večinski državni lasti in je do zdaj iz kranjske mestne blagajne prejel okoli šest milijonov evrov. S posli, pogodbami, jasno. Delček tega je vložil v sponzorstvo dolge mize kot zeleni partner. In to je pomenilo tri zastonj vstopnice, ki so si jih kajpak privoščili glavni šefi, čeprav bi za mizo lahko poslali kogarkoli od zaposlenih…«
Pritožnik izpostavlja, da je Miran Šubic navajal vrednosti poslov z MOK: Elektro Gorenjska 6 milijonov evrov (v 19 letih), Gorenjska gradbena družba (GGD) 46 milijonov evrov (v 19 letih), Riko Ribnica 14 milijonov evrov (zadnja štiri leta) itd., pri čemer »z lahkoto izpusti podatke, da so ta plačila v večini primerov realizirali v obdobju 2003-2023«, da je npr. Elektro Gorenjska dobavitelj električne energije in »vsak odjemalec nekomu plačuje električno energijo, ne le MOK«, so pripisali v pritožbi, »da sta GGD in Riko izvajalca velikih infrastrukturnih projektov, da so vsi izbrani na javnih razpisih in da pri tem nikakor niso odvisni od tega, ali se odzovejo povabilu na dogodek kot je Kranjska dolga miza«. Pritožnik je prepoznal kršitev 1. člena (napačno navajanje podatkov) in 4. člena kodeksa (zamolčanje ključnih podatkov za pravilno razumevanje teme članka).
Miran Šubic je po oceni pritožnika dogodek Kranjska dolga miza zlorabil za navajanje gospodarskih družb in njihovih predstavnikov v namišljenih ter negativnih kontekstih, z zavajajočo uporabo javno dostopnih finančnih podatkov v povezavi z Mestno občino Kranj, ki jo je očrnil kot ustanovo, ki sodeluje z neprimernimi gospodarskimi družbami. S takim kontekstom zapisa je ustvaril pogoje za širjenje sovraštva in nestrpnosti do MOK in gospodarskih družb, ki so podprle dogodek, ter tako prekršil 21. člen kodeksa.
10. »Mineva 27 dni od prepovedi poročanja našemu mediju, kar je kršitev Ustave«,
to je bilo 4. 10. 2023 objavljeno na naslovni strani spletnega medija Trma.si, avtor je dodal trditev, da »župan Matjaž Rakovec s svojim molkom potrjuje odločitev« Klemena Malovrha, da je odstranil Mirana Šubica (»najbrž z dogodka«). Pritožnik ocenjuje, da je sporočilo »v celoti konstrukt z napačnimi trditvami, ki javnost napeljujejo, da so resnične, vendar niso«.
Miran Šubic po mnenju pritožnika nima potrjenih dejstev, da bi Klemen Malovrh ali župan Matjaž Rakovec kršila Ustavo RS. V pritožbi so zapisali, da se Klemen Malovrh kot direktor zavoda, ki je bil organizator dogodka, »povsem samostojno odloča, če bo komu zavrnil udeležbo na javnem dogodku, na katerem je bilo omejeno število mest in plačilo vstopnine«, dodajajo še, da poleg neresničnih navedkov Šubic blati ugled in dobro ime tako župana kot direktorja iz povsem osebnih razlogov užaljenosti, ker mu organizator ni omogočil prisostvovanja na dogodku, kar je z blatenjem dogodka in udeležencev v preteklih dveh letih povzročil sam«. Na Mestni občini Kranj so prepričani, da je Šubic s serijo zapisov, ki so bili objavljeni septembra in oktobra 2023 »svoje osebno maščevanje samo še dodatno potrdil«. V tej objavi mu pritožnik očita kršitve 1., 2. in 4. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.
Razsodišče je pritožnika pozvalo k dopolnitvi pritožbe, ker očitane kršitve členov kodeksa niso bile dovolj podrobno in jasno obrazložene. NČR je prejel dopolnitve, ki so v povzetku pritožbe dodane očitanim kršitvam kodeksa.
Avtor prispevkov in odgovorni urednik medija Trma.si Miran Šubic na pritožbo Mestne občine Kranj ni odgovoril.
1. »Dno dna morale Matjaža Rakovca&Klemena Malovrha: igralnica kot zeleni pokrovitelj … (objavljeno 6. 9. 2023):
Sklep: Razsodišče ni ugotovilo kršitve 1., 2. in 15. člena, glede zapisa o podjetju Flora Sport NČR ni obravnavalo očitane kršitve 2. in 3. člena.
Obrazložitev: Miran Šubic je v prispevku izrazil pomisleke, da je podjetje, ki se ukvarja z igralniško dejavnostjo, podpornik humanitarnega dogodka oziroma dogodka, ki »promovira uporabo lokalnih sestavin v kulinariki in turistični ponudbi«, kar je postavil tudi v kontekst poletja 2023 (poplave). Zapisal je: »Kranj z okolico jo je odnesel dobro, posledice so obvladljive. Drugod je drugače. Vrstijo se dogodki, ki naj bi ljudem v stiski pomagali. Tudi v Kranju bo jutri en tak: nekaj obrokov bodo v vrečkah raznosili »revežem«, kakšnega jurja bodo še dodali za krinko, da je dolga miza kranjske kvazi elite socialni dogodek. In k temu zraven gre merjenje ogljičnega odtisa. Zato so dobrodošli zeleni pokrovitelji …«
Razsodišče v besedilu prispevka in v naslovu ni prepoznalo kršitve 2. člena kodeksa. NČR poudarja, da svoboda medijev, svoboda izražanja ter pravica javnosti do obveščenosti novinarjem v njihovih prispevkih izjemoma dopuščajo tudi šokantno, vznemirljivo, konfliktno, grobo, ostrejše in stilsko zaznamovano izražanje; kritični opisi pa so usmerjeni na posameznike, ki so/bi morali biti zaradi svojega javno izpostavljenega položaja in delovanja vajeni tudi javne ter medijske pozornosti. Matjaž Rakovec in Klemen Malovrh sta javni osebnosti, ki bi morali biti vajeni nenehne medijske pozornosti, ostrih kritik, tudi grobih, neposrednih in čustveno nabitih besed ter besednih zvez.
Pritožnik je prepričan, da je novinar kršil tudi 15. člen kodeksa, kar obrazloži z besedami: »Če pa je to mnenje novinarja brez ustreznih dejstev, bi navedeno moral izrecno zapisati, česar pa ni storil.« Novinarsko častno razsodišče ocenjuje, da je novinar svoje pomisleke utemeljil in da je v prispevku razlika med dejstvi in novinarjevimi stališči oziroma komentarji dovolj razvidna, zato NČR ni prepoznal kršitve 15. člena kodeksa. Pri tem razsodišče opozarja, da 15. člen ne govori o tem, da je komentar mnenje novinarja, ki ne temelji na dejstvih.
Z zapisom, da »podjetje Flora Sport ne opravlja dela, ki ga mora po pogodbi«, je po mnenju pritožnika Šubic prekršil 1. člen kodeksa, ker za to trditev ni navedel dokazov oziroma ni preveril točnosti svojega zapisa. A novinar v tem prispevku bralcem pove tudi naslednje: »Vse poletje sem pisal o tem, kako z javnim denarjem plačano podjetje Flora Sport ne opravlja dela, ki ga mora po pogodbi.« Razsodišče je proučilo prispevke o podjetju Flora Sport, pogodbi, poslih in odnosih z MOK, na katere avtor usmerja bralce, in na podlagi tega presodilo, da Miranu Šubicu ne moremo očitati kršitve 1. člena. Pritožnik novinarju očita tudi kršitev 2.člena kodeksa, »ker so bila v članku navedena netočna dejstva«, kar ni predmet omenjenega člena, zato razsodišče ni ugotavljalo kršitve 2. člena. Pritožnik še navaja, da je Šubic v tem delu kršil tudi 3. člen kodeksa, ker »pri objavljanju informacij, ki so vsebovale hude obtožbe, ni pridobil odziva občine in novinar bralcev članka ni opozoril, da objavljenih informacij ni preverjal na občini«. Pritožnik ne pojasni, katere novinarjeve trditve vsebujejo hude obtožbe,« tega ni razložil niti v dopolnitvi, h kateri ga je pozval NČR, zato razsodišče očitka o kršitvi 3. člena ni obravnavalo.
2. »Zeleni Kranj« in »destinacijo odličnosti« podpira za požrtijo elite – igralnica v tuji lasti. Za bruhat! (objavljeno 6. 9. 2023)
Sklep: Razsodišče ni ugotovilo kršitve 2. in 21. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.
Obrazložitev: Razsodišče poudarja, da kritičnosti in moralnih pomislekov do izbire sponzorja dogodka ne moremo tolmačiti kot inkriminiranje dejavnosti igralništva. Pri tem NČR izpostavlja dejstvo, ki ga pritožnik ne omenja, da je namreč Šubic v obravnavanih prispevkih pisal tudi o zapletih z igralnico v Kranju oziroma o igralniškem velikanu v avstrijski lasti, ki želi »osvojiti Kranj«, o zgodbi, v katero sta vpletena MOK in pokrovitelj dogodka. Šubic je v predmetnem zapisu kulinarični dogodek (Kranjska dolga miza) poimenoval »požrtija elite«, s čimer naj bi po mnenju pritožnika kršil 2. člen kodeksa. Razsodišče je podrobnejšo razlago za svojo odločitev podalo že v drugem odstavku 1. točke obrazložitve, na podlagi katere zapisov kot so »Za bruhat!«, »… letos je pokrovitelj res šokanten«, »požrtija elite« in podobnih ne ocenjuje kot osebno žaljivih in zato ne prepoznava kršitev 2. člena kodeksa. V konkretnih primerih (1. in 2. točka pritožbe) je izražanje v pamfletih Mirana Šubica na meji, a še vedno sprejemljivo. Za zapis: »Lani so bili pokrovitelji dolge mize tisti, ki z občino sklepajo posle, letos je pokrovitelj res šokanten!« pritožnik novinarju očita tudi kršitev 21. člena. NČR ugotavlja, da pritožnik napačno interpretira pojme širjenje sovraštva, spodbujanje nestrpnosti in sovražni govor, ki naj bi bili v tem prispevku usmerjeni na gospodarsko družbo, njene predstavnike in politične funkcionarje, z 21. členom Kodeksa novinarjev Slovenije namreč želi novinarska skupnost pred neprimernimi in nesprejemljivimi medijskimi objavami zaščititi predstavnike najbolj ranljivih in ogroženih družbenih skupin, ki se večinoma ne morejo braniti sami.
3. Avstrijska igralnica Admiral je »zeleni pokrovitelj«, župan in podžupan pa nad kranjsko igralnico neuspešno!? (objavljeno 7. 9. 2023)
Sklep: Razsodišče je ugotovilo kršitev 10. člena, ne pa kršitve 2., 3., 15. in 21. člena kodeksa.
Obrazložitev: Pritožnik novinarju očita kršitev 15. člena kodeksa, zmotilo ga je, ker novinar »namiguje na povezane posle«, da naj bi torej pokrovitelji dogodka zaradi pokroviteljstva lahko pričakovali naklonjenost MOK pri sklepanju poslov«, kar po oceni razsodišča pritožnik ne opredeli dovolj jasno, razumljivo in podrobno, ne navede, kje bralcu razlika med informacijo in komentarjem ni dovolj razvidna, zato NČR ni prepoznal kršitve 15. člena. Razsodišče novinarjevega »namigovanja«, da bi pokrovitelji lahko pričakovali naklonjenost MOK pri pridobivanju soglasij za izvajanje igralniške dejavnosti ali drugih poslov, ni ocenilo kot hude obtožbe, na katere bi novinar moral poiskati odzive pri pokroviteljih ali MOK, saj avtor uporabi besedno zvezo, da bi »lahko pričakovali naklonjenost«, pa tudi sam pritožnik to opisuje kot »namigovanje«. Razsodišče je odločilo, da novinar ni kršil 3. člena kodeksa.
Pri očitani kršitvi 2. člena kodeksa, ker naj bi bil novinar z grobimi besednimi zvezami žaljiv do gospodarskih subjektov in političnih funkcionarjev, razsodišče v prispevku ni ugotovilo osebno žaljivega predstavljanja podatkov in dejstev (razlaga je podrobneje pojasnjena v drugem odstavku 1. točke obrazložitve), v tem primeru pa je pomanjkljiva tudi pritožnikova utemeljitev očitane kršitve 2. člena. NČR je razsodil, da Miran Šubic ni prekršil 2. člena kodeksa.
V prispevek vključena (simbolna) fotografija župana z napisom »Kdo vam laže« v ozadju ni primerno označena (avtor, vir, podatek, ali gre za fotomontažo itd.), kar je kršitev 10. člena kodeksa.
Pritožnik podobno kot v 2. točki pritožbe ocenjuje, da prispevek spodbuja sovraštvo in nestrpnost do gospodarske družbe, njenih predstavnikov in do političnih funkcionarjev, zato avtorju očita kršitev 21. člena kodeksa, kar je – ponovno – napačno razumevanje spodbujanja sovraštva in nestrpnosti, razsodišče zato ni ugotovilo kršitve 21. člena. Odločitev NČR je obrazložena v 2. točki obrazložitev odločitev NČR.
4. Vunbacitelja(a), (objavljeno 7. 9. 2023)
Sklep: Razsodišče ni ugotovilo kršitve 2. in 21. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.
Obrazložitev: Miran Šubic je v tem prispevku prekršil 2. člen kodeksa, ker se je norčeval iz priimka Klemena Malovrha. Razsodišče je zapis, ki bi se mu novinar, kot narekuje 2. člen kodeksa, lahko izognil in moral izogniti, ocenilo kot osebno žaljiv. Pri očitku o kršitvi 21. člena kodeksa, ker naj bi netil sovraštvo in nestrpnost do Klemena Malovrha in župana Rakovca, pa razsodišče ponovno ugotavlja napačno razumevanje in interpretiranje pojmov spodbujanje sovraštva in nestrpnosti, zato ni prepoznalo kršitve 21. člena. Podrobnejša utemeljitev te odločitve je obrazložena že v prejšnjih točkah.
5. Poteptana ustava in svobodno novinarstvo dne 7. 9. 2023 v Prešernovem mestu (objavljeno 7. 9. 2023)
Sklep: Razsodišče ni ugotovilo kršitve 1. in 4. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.
Obrazložitev: Miran Šubic je 7. septembra 2023, kar je razvidno iz prispevka, poslal Klemenu Malovrhu elektronsko sporočilo, da bo novinar medija Trma.si prisoten na dogodku Kranjska dolga miza. Klemen Malovrh, direktor ZTKK, mu je odgovoril, da na dogodku novinar Trme ni dobrodošel, ker jim je s svojim pisanjem o Kranjski dolgi mizi naredil že dovolj poslovne škode.
Pritožnik Šubicu očita kršitev 1. člena, ker je v prispevku napisal oziroma napačno navedel, da mu je Malovrh prepovedal poročanje z dogodka, čeprav mu je le zavrnil udeležbo na dogodku, ni pa mu prepovedal poročanja, s tem mu tudi ni kratil ustavne pravice do svobode izražanja, piše pritožnik, ki še dodaja, da bi se novinar dogodka lahko udeležil, če bi kupil vstopnico. Razsodišče ocenjuje, da je Šubic v prispevku, v katerem je objavil tudi korespondenco z Malovrhom, bralcu posredoval vse informacije za pravilno razumevanje. Šubicu so preprečili vstop na dogodek Kranjska dolga miza, kar pomeni, da so mu organizatorji kot novinarju onemogočili vstop na dogodek, saj je bil njihov jasen namen, da mediju Trma oziroma Miranu Šubicu preprečijo neposredno spremljanje dogodka, o katerem novinar ne more poročati, če tam ni prisoten. Pritožnik trdi, da je novinar kljub temu o dogodku lahko pisal. Razsodišče pojasnjuje, da je novinar sicer lahko pisal o dogodku, ni pa mogel o njem poročati, ker so mu vstop na dogodek kot novinarju preprečili oziroma prepovedali, ko so mu v uradnem odgovoru napisali, da »novinar Trme na dogodku ni dobrodošel«. Razsodišče ni prepoznalo kršitve 1. člena kodeksa. Novinarke in novinarji, ki delajo v javnem interesu, so čuvaji demokracije, njihova dolžnost je, da nadzorujejo delo oblastnikov in centrov moči, pa seveda tudi to, da pri delu spoštujejo osnovna načela novinarske etike (kodeks). Poročanje o Mestni občini Kranj, njenem delovanju, projektih, ki jih izvaja, je v javnem interesu, lokalne skupnosti morajo delovati transparentno, kar pomeni tudi to, da novinarjem omogočijo spremljanje dogodkov, ki jih organizirajo.
Miran Šubic v prispevku z objavo svoje korespondence z Malovrhom in tudi s podrobnejšim opisom v zapisu z naslovom Kako sem postal »pocestnik« ali »politika + kapital na požrtiji za zaprtimi vrati«, ki ga je medij Trma.si objavil isti dan (več o tem v 6. točki pritožbe in obrazložitve) ni zamolčal informacij, ki so ključne za razumevanje teme, kar pomeni, da novinar ni prekršil 4. člena kodeksa.
Novinarsko častno razsodišče še dodaja, da ni pristojno za ugotavljanje »zlorabe intrepretacij 39. člena Ustave RS«.
6. Kako sem postal »pocestnik« ali »politika + kapital na požrtiji za zaprtimi vrati« (objavljeno 7. 9. 2023)
Sklep: Razsodišče očitanih kršitev ni obravnavalo.
Obrazložitev: Miran Šubic opisuje dogajanje oziroma udeležence dogodka Kranjska dolga miza, ki ga/jih je spremljal pred vrati, ker so novinarju preprečili vstop (5. točka pritožbe in obrazložitve). Novinar je objavil fotoreportažo o (prihajajočih) udeležencih, fotografijam, ki jih je več kot deset, je dodal kratka besedila. Pritožnik Šubicu očita kršitve 2., 17. in 20. člena Kodeksa novinarjev Slovenije zaradi objav osebnih okoliščin udeležencev, meni, da udeležence dogodka predstavlja žaljivo, namiguje, da njihova udeležba pomeni ugodnosti pri poslovnem sodelovanju. Pritožnik v pritožbi in tudi v dopolnitvi pritožbe ni navedel, kaj konkretno ocenjuje kot osebno žaljivo (2. člen), senzacionalistično in pretiran poseg v zasebnost (17. člen), kje je v prispevku zasledil stereotipe, kakor so opredeljeni v 20. členu kodeksa, zato razsodišče očitanih kršitev členov kodeksa, navedenih v 6. točki pritožbe ni obravnavalo.
7. Sam proti sistemu: trmasto se borim za to, da me ne uničijo … (Objavljeno 8. 9. 2023)
Sklep: Razsodišče ni ugotovilo kršitve 1. in 4. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.
Obrazložitev: Pritožnik je prepričan, da Miran Šubic v tem prispevku napačno navaja, da je »direktor javnega zavoda preprečil poročanje tega medija o javnem dogodku«. Miran Šubic ni bil zaželen na dogodku, poročanja o dogodku pa mu nihče ni preprečil, pojasnjuje pritožnik, ki Šubicu očita kršitvi 1. in 4. člena Kodeksa novinarjev Slovenije. Enake očitke je razsodišče že obravnavalo in ugotovilo, da novinar ni kršil 1. in 4. člena, svojo odločitev je v 5. točki obrazložitve tudi podrobno pojasnilo.
8. Dosje požrtija z našim denarjem: Mestnim veljakom in eliti kulinarični užitki, revežem pa Žitove vrečke (objavljeno 10. 9. 2023)
Sklep: Razsodišče ni ugotovilo kršitve 1., 2., 15. in 21. člena kodeksa, kršitve 4. člena ni obravnavalo.
Obrazložitev: Razsodišče zaradi razumljivosti povzema del prispevka, v katerem Šubic opisuje, da so leta 2022 v okviru dogodka Kranjska dolga miza socialno ogroženim razdelili vrhunsko hrano, medtem ko so leto kasneje ti ljudje dobili Žitove »vrečke presenečenja«. Temu v prispevku sledi zapis, ki ga je novinar označil kot odlomek iz objave v medijih: »Tudi letos je imel dogodek dobrodelno noto, saj je zeleni partner, podjetje Žito, kranjski enoti Centra za socialno delo Gorenjska priskočil na pomoč s prehranskimi paketi za 70 posameznikov.« Šubic zapis nadaljuje s stavkom, ki je posebej izpostavljen v pritožbi: »Letos niso revežem odpeljali nič …«, novinar v prispevku pojasni, da je tokrat daroval pakete Žito, pokrovitelj dogodka, ki je s šolami, vrtci, domom upokojencev in drugimi proračunskimi uporabniki ustvaril za milijon evrov poslov, avtor tu kot vir navede ERAR. Šubic je v prispevku objavil tudi dopis župana Kranja, v katerem je Rakovec napovedal dogodek Kranjska dolga miza 2023, pojasnjeval njegov namen in pomen ter vabil k sodelovanju pokrovitelje. Župan je v omenjenem dopisu še razložil, da bodo del obrokov s tega gastronomskega dogodka razdelili najšibkejšim družinam. Miran Šubic je v nadaljevanju zapisal, da je »prisotna kvazi elita dobila dobrote in kvazi dobrodelnost, reveži pa izdelke Žita …«.
Pritožnik novinarju očita, da je prekršil 1. člen kodeksa, ker ni navedel obdobja, v katerem je družba Žito ustvarila milijon evrov prometa z javnim sektorjem na območju MOK. Pritožnik predvideva, da gre za obdobje 2003 do 2022. Razsodišče ugotavlja in ocenjuje, da je Šubic korektno navedel javno dostopni vir (ERAR) in da za razumevanje ključnega sporočila v prispevku podrobnejši navedbi obdobja in dejavnosti, s katero se ukvarja družba Žito, nista bili potrebni. Pritožnik sam priznava, da »vpogled v ERAR pokaže, da bi navedeni znesek utegnil ustrezati obdobju od 2003 do 2022 …«. Razsodišče ni prepoznalo, da bi lahko bralec na podlagi tega dela prispevka zaključil, da javni zavodi delujejo koruptivno pri oddajanju naročil. Razsodišče je odločilo, da novinar ni prekršil 1. člena kodeksa.
V pojasnjevanju kršitve 15. člena pritožnik Šubicu očita, da ni jasno zapisal, kaj so dejstva in kaj komentar, pri tem izpostavlja avtorjevo trditev, da »letos niso revežem odpeljali nič«. Pritožnik pojasnjuje, kaj naj bi manjkalo pri tej trditvi, da je namreč družba Žito socialno šibkim osebam namenila pakete. A Šubic v prispevku piše, da so lani s prireditve odpeljali hrano, ki so jo za dogodek pripravili kuharski mojstri, tokrat pa socialno ogroženim »niso odpeljali nič«, ker so jim namenili Žitove pakete, kar pomeni, da je novinar objavil trditev, ki drži, in jo tudi pojasnil. Pritožnik med ostale dokaze za kršitev 15. člena uvrsti še, da Šubic pakete imenuje vrečke, ljudi v socialni stiski pa reveže, s tem naj bi javnost po mnenju pritožnika razumela, da MOK-a dobrodelnost ne zanima, ker ni poskrbel, da bi osebe v socialni stiski prejele isto hrano, kot so jo postregli udeležencem na dogodku, piše pritožnik, ki te Šubičeve namige ocenjuje za sprevržene in mu očita, da se ni pozanimal, kaj je v Žitovih paketih, da so bili to visoko prehranski izdelki za najmanj deset obrokov. NČR ugotavlja, da naslovnik sporočila lahko loči med dejstvi in stališči novinarja, izraza vrečke in reveži pa sta v tem kontekstu uporabljena kot pomensko podobna besedama paketi in socialno ogroženi, zato ne predstavljata novinarjevih stališč oziroma komentarjev. Razsodišče ni ugotovilo kršitve 15. člena kodeksa.
S podnaslovom Matjaža Rakovca in Klemena Malovrha smo ujeli na laži, zavajanju o »dobrodelnosti« je povezan del prispevka, v katerem novinar objavlja kopijo dopisa župana Rakovca potencialnim pokroviteljem, v katerem je župan zapisal, da bodo del obrokov razdelili socialno najbolj šibkim družinam. Novinar opisuje, da teh županovih dobrodelnih obljub iz dopisa niso uresničili: »Rezultat? Vrečke ali košarice Žita za reveže (sponzorstvo te vrste je do zdaj stalo 3000 evrov, cenik bomo še objavili…), županovim in ostalim pa kulinarično razvajanje?!« Ugotovitev, ki jo je objavil novinar, načeloma drži. Ko je zapisal, da je župana in organizatorja dogodka ujel na laži in zavajanju, je to ugotovitev, za katero je našel osnovo v županovem dopisu, okrepil pa jo je z besedami, ki jih pritožnik ocenjuje kot žaljive (kršitev 2. člena). Trditve iz podnaslova, ki jo avtor v nadaljevanju tudi podrobneje pojasni in komentira, NČR ne prepoznava kot osebno žaljive in ugotavlja, da novinar ni prekršil 2. člena kodeksa (pojasnilo svoje odločitve je razsodišče napisalo že v drugem odstavku 1. točke obrazložitve). Novinarsko častno razsodišče pa se do razdeljevanja vrhunske hrane, ki so jo kuharski mojstri pripravili za udeležence Kranjske dolge mize, in paketov družbe Žito socialno ogroženim ter do pomena teh dveh vrst dobrodelnosti ni opredeljevalo.
Pritožnik navaja, da je novinar z vzbujanjem nestrpnosti in sovraštva do gospodarske družbe in njene predstavnice prekršil 21. člen. Obrazložitev razsodišča, da novinar ni kršil tega člena, je enaka obrazložitvi v 2. točki obrazložitev. Pritožnik navaja še kršitev 21. člena zaradi omalovaževanja ljudi, ki so v socialni stiski, ker jih novinar imenuje reveži. NČR ocenjuje, da beseda reveži ni slabšalna, zato tudi v tem delu ni prepoznalo kršitve 21. člena oziroma omalovaževalnega odnosa avtorja do ljudi, ki so socialno šibki, saj se – ravno obratno – iz zapisanega prepoznava novinarjeva skrb za te ljudi in kritika pojavov manipuliranja z njimi.
Na koncu 8. točke pritožnik omenja še 4. člen, ki naj bi ga avtor kršil s tem, ker je »svoje pisanje nadgradil še z zamolčanimi ključnimi finančnimi podatki o vrstah plačil MOK gospodarskim družbam, kar je pomembno za objektivno informiranje javnosti«. Razsodišče je ta očitek ocenilo kot nerazumljiv oziroma nepojasnjen in zato očitka o kršitvi 4. člena ni obravnavalo.
9. Ekskluzivno: dobrodelnost 105 jedcev, ki smo jim plačali 75.000.000 evrov! (objava 11. 9. 2023), Dolga miza kvazi elite: kako smo večerjo plačali šefom Elektra Gorenjska (objava 12. 9. 2023) in Avstrijski kapital Dolge mize: 9 predstavnikov igralnice, da o Saubermacherju ne pišemo (objava 13. 9. 2023)
Sklep: Razsodišče je odločilo, da je novinar kršil 1. in 4. člen, 21. člena ni kršil, očitane kršitve 2. člena NČR ni obravnavalo.
Obrazložitev: Pritožnik avtorju prispevkov očita kršitve 1., 2., 4. in 21. člena Kodeksa novinarjev Slovenije. Razsodišče je prepoznalo kršitve 1. in 4. člena kodeksa, ker so navedeni podatki v tem prispevku nepopolni, saj bi novinar tokrat moral navesti obdobja poslovanj družb z MOK, finančni podatki, ki jih omenja, bi morali biti tudi podrobneje predstavljeni, ker ne kažejo prave slike poslovanja MOK z gospodarskimi družbami in ne omogočajo pravilnega razumevanja teme tega prispevka. Za očitano kršitev 2. člena kodeksa pritožnik ne navaja utemeljitve, zato te kršitve razsodišče ni obravnavalo, NČR pa ni prepoznalo kršitve 21. člena kodeksa (sovraštvo in nestrpnost do MOK in gospodarskih družb, ki so podprle dogodek), obrazložitev razsodišča, da novinar ni kršil tega člena, je enaka obrazložitvi v 2. točki.
10. »Mineva 27 dni od prepovedi poročanja našemu mediju, kar je kršitev Ustave« (objavljeno 4. 10. 2023)
Sklep: Razsodišče ni obravnavalo kršitev 1., 2. in 4. člena kodeksa.
Obrazložitev: Kar pritožnik navaja v 10. točki pritožbe, je razsodišče sicer obravnavalo že v okviru prej navedenih prispevkov in točk. V tej objavi pritožnik novinarju očita kršitve 1., 2. in 4. člena kodeksa, a ne navede podrobnejših utemeljitev, zato razsodišče teh očitkov ni obravnavalo.