28. 10. 2024

Mojca Šetinc Pašek proti novinarju Marku Medvešku ter odgovornim urednikom Silvestru Šurli, Reporter, Denisu Sabadinu, Primorske novice, Mihaelu Korsiki, Svet24, Gregorju Gruberju, Svet24.si in Primožu Cirmanu, Necenzurirano.si

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju tudi: razsodišče ali NČR), v sestavi Tatjana Pirc, predsednica, Igor Vobič, Nataša Štefe, Sonja Merljak Zdovc, Jure Tepina, Damijana Žišt, Ranka Ivelja, Peter Merc in Manica Janežič Ambrožič, je na dopisni seji, ki je potekala od 24. 9. do 2. 10. 2024 v primeru Mojca Šetinc Pašek proti novinarju Marku Medvešku in odgovornemu uredniku Reporterja Silvestru Šurli, odgovornemu uredniku Primorskih novic Denisu Sabadinu, odgovornemu uredniku Svet24 Mihaelu Korsiki, odgovornemu uredniku Svet24.si Gregorju Gruberju in odgovornemu uredniku Necenzurirano.si Primožu Cirmanu sprejelo stališče, da so novinar in uredniki kršili Kodeks novinarjev Slovenije.

Primer: Mojca Šetinc Pašek proti novinarju Marku Medvešku ter odgovornemu uredniku Reporterja Silvestru Šurli, odgovornemu uredniku Primorskih novic Denisu Sabadinu, odgovornemu uredniku Svet24 Mihaelu Korsiki, odgovornemu uredniku Svet24.si Gregorju Gruberju in odgovornemu uredniku Necenzurirano.si Primožu Cirmanu

Mojca Šetinc Pašek, poslanka Državnega zbora (v nadaljevanju tudi: pritožnica), se pritožuje zoper prispevek novinarja Marka Medveška z naslovom Elitna vila poslanke in lobista, ki je bil izvirno objavljen 18. 3. 2024 v tedniku Reporter. Pritožbo je vložila tudi zoper poobjave prispevka (z manjšimi spremembami), objavljene 22. 3. 2024 v medijih, ki so lastniško povezani: Primorske novice (https://primorske.svet24.si/slovenija/kako-sta-si-poslanka-mojca-setinc-pasek-in), Svet24, Svet24.si (https://svet24.si/clanek/novice/slovenija/65fd6e93e5094/elitna-vila-poslanke-mojce-setinc-pasek-in-lobista-mileta-setinca) in Necenzurirano.si (https://necenzurirano.si/clanek/svet/elitna-vila-poslanke-mojce-setinc-pasek-in-lobista-mileta-setinca-1270153). Prispevki so vsebinsko, pripovedno in strukturno enaki, manjše razlike je opaziti v naslovih, izvirni prispevek v Reporterju ima v razdelku z mednaslovom Sprega lobistov in neodvisne poslanke tri povedi, ki jih v drugih prispevkih ni: »Imata pa lahko cenejše tudi položnice. V kolikor jih plačuje podjetje, si lahko namreč odbija davek na dodano vrednost. Je pa Mile Šetinc samo prokurist tega podjetja.« Razsodišče ugotavlja, da ne gre za tako velike razlike med prispevki, da bi pritožbe obravnavalo ločeno, zato je njihovo obravnavo združilo.

Pritožnica novinarju Medvešku in odgovornim urednikom omenjenih medijev očita kršitev 1., 2., 3., 4., 5., 6., 10. in 15. člena Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju tudi: kodeks).

1. člen kodeksa je po mnenju pritožnice kršen, ker novinar oziroma uredniki pri pritožnici nikoli niso preverili točnosti »vseh svojih deklarirano zapisanih trditev ter informacij«, s čimer bi ugotovili, da so »vse navedbe neresnične«. Hkrati očita kršitev 2. člena kodeksa. Navaja, da ima »celoten zapis namreč en sam namen, da se podatki predstavijo žaljivo in v obliki najhujše diskreditacije vseh omenjenih v članku, predvsem pa mene osebno«. V tem kontekstu pritožnica naniza deset primerov. Prvič, pravi, da ne drži, da so novinarji od nje lahko izvedeli vse, kar se dogaja v vladajoči stranki. »Že večkrat sem javno povedala, da nisem novinarski vir,« je zapisala. Drugič, trdi, da ne drži, da je »svojo vrnitev pred žaromete ustvarila sama« tako, da je po izključitvi iz stranke javnost obvestila, da je pridobila »tajno in zanimivo gradivo«, temveč da je to z javnostjo komunicirala v funkciji predsednice s tem povezane preiskovalne komisije Državnega zbora, in sicer na seji komisije, in da so se mediji šele po njeni izključitvi in razrešitvi začeli podrobneje ukvarjati z dokumentacijo. Tretjič, pritožnica avtorju prispevka očita »grobo zavestno blatenje, insinuiranje in klevetanje«. V dokaz navaja njegovo v članku objavljeno trditev: »Zakaj je to ‘odkrila’ šele, potem, ko je bila zamenjana, in kaj je sploh nameravala početi s to dokumentacijo, ne želi povedati.« Pritožnica meni, da bi bila avtorjeva trditev ovržena, če bi novinar zapisano preveril pri njej. Dodaja, da za dokumentacijo kot predsednica preiskovalne komisije ni zaprosila in vanjo ni pogledala, temveč je to naročila strokovnemu sodelavcu. Četrtič, pritožnica očita, da ji s prispevkom zlonamerno očitajo, da dela vse za oživitev svoje politične kariere. Pritožnica piše, da bi bilo to ovrženo, če bi zapisano preveril pri njej. Pravi, da ne počne »nič posebnega v zvezi z oživljanjem ali neoživljanjem svoje politične kariere«. Petič, pritožnica pravi, da očitek, da ji »gre samo za denar«, ne drži. Pritožnica meni, da bi bila njegova trditev ovržena, če bi zapisano preveril pri njej. V politiko je šla, pravi, »zaradi resnejših izzivov narediti to državo in družbo boljšo, spoštovati pravne okvire, spoštovati človekove pravice, delovati zakonito in pošteno …« Šestič, pritožnica pravi, da gre za »nadaljevanje insinuacij in povsem nepreverjeno klevetanje«, da »počneta isto kot Bojan Požar« in da sta z možem utajevalca davkov in davčna dolžnika, da ne plačujeta davkov in prispevkov, ki izvirajo iz gradnje hiše, da sta ugotovila, kako se najbolj splača, da hišo gradita na račun podjetja. Pritožnica meni, da bi bilo zapisano ovrženo, če bi vse to novinar preveril pri njej ali njenem možu. Prav tako zapiše, da je bila celotna finančna konstrukcija hiše zakonita in da »iz osebnih računov plačujeta najem« hiše pri moževem podjetju Ljubljanski val in da tega podjetja ne izčrpavata. Sedmič, pritožnica pravi, da so izmišljeni zapisi o tem, kdaj in kako se je spreminjala namembnost zemljišča, in trdi, da z možem nista z nikomer sodelovala pri spreminjanju namembnosti parcel. Pri tem se sprašuje, katero dokumentacijo hranijo v uredništvu, kot je navedeno v prispevku, saj ima v zvezi s tem primerom »vso ustrezno dokumentacijo, ki prestane vse možne pravne instance«. Osmič, pritožnica novinarju očita, da »insinuira na podlagi podatkov, za katere se sploh ne ve, kje so jih natančno preverjali njegovi finančno podkovani viri«. Pravi tudi, da bi dobil »zlahka preverljiv odgovor, da je bila hiša zgrajena iz povsem legalno pridobljenih virov«, če bi se novinar obrnil nanjo z vprašanjem. Devetič, pritožnica pravi, da novinar pri njej »ni preveril svoje trditve o spregi lobistov in neodvisne poslanke ter to v članku navaja kot golo dejstvo« z namenom, da jo kot poslanko inkriminira, češ da ima Mile Šetinc (njen mož) poslovnega partnerja Nikolo Damjanića (direktorja podjetja Ljubljanski Val), ona pa v Državnem zboru svojega strokovnega sodelavca Petra Damjanića (brata Nikole Damjanića). Navaja tudi strokovne razloge, zakaj je slednjega izbrala za strokovnega sodelavca. Desetič, pritožnica pravi, da se zdi novinarju in njegovim virom sporno, ker je njen mož prokurist lastnega podjetja, nekdo drug pa direktor. Pojasnjuje, da je to v skladu z zakonodajo in da je njen mož upokojenec: zakonodaja mu dovoljuje lastništvo podjetja, ne pa direktorske pozicije.

3. člen kodeksa je po mnenju pritožnice kršen, ker novinar ni poskusil pridobiti odziva nje in njenega partnerja na po njenem hude obtožbe, da sta »davčna dolžnika in celo utajevalca davkov«: »Prikazati naju namreč želijo, da sva davčna goljufa, kar je zelo huda obtožba. Še toliko bolj, ker je v besedilu lahkotno insinuirana kot resnična in to brez slehernega dokaza!« Pritožnica piše, da gre za »nepreverjeno klevetanje«, ko novinar zapiše, da sta zakonca »uporabila enak davčni model«, kot ga uporablja »medijski delavec in politik« Bojan Požar.

4. člen kodeksa je po mnenju pritožnice kršen, ker je novinar zamolčal informacije, ključne za razumevanje teme, ki bi jih lahko »zlahka sam« pridobil s preverjanjem zakonodaje in njenega »transparentnega« političnega delovanja.

5. člen kodeksa je po mnenju pritožnice kršen, ker je »celoten članek v bistvu pamflet nepreverjenih klevet, blatenja, govoric, tračev, ugibanj, zapisanih kar v trdilni obliki« in ker na to, da gre za »govorice ali ugibanja«, niso opozorili ne novinar ne uredniki.

6. člen kodeksa je po mnenju pritožnice kršen, ker novinar ni predstavil »dokumentacije, ki naj bi jo domnevno posedovali v uredništvu, sklicuje se na skrivne vire, ki naj bi bili celo finančno podkovani«.

10. člen kodeksa je po mnenju pritožnice kršen, ker so v prispevku »vse fotografije z vsebinsko zavajajočimi podnaslovi, očitno namenjenimi dodatnemu vtisu resničnosti navedb članka.« Navaja dva primera. Prvič, svojo portretno fotografijo, ki je nastala lani poleti na Trgu republike z Državnim zborom v ozadju, in sicer ob izrekanju podpore invalidov in oseb z motnjami v duševnem razvoju za spremembe zakonodaje na področju volitev, in pripis, da »na vseh koncih išče zaveznike za oživljanje svoje politične kariere«. Drugič, fotografijo, na kateri je njen mož, in zapis, da je »član dinastije, ki je bila v bivšem režimu del partijske elite«. Fotografiji, ki ju navaja v pritožbi, nista bili objavljeni v Primorskih novicah.

15. člen kodeksa je po mnenju pritožnice kršen, ker ni razvidno, kako članek ločuje med informacijami in komentarjem oziroma med poročilom o dejstvih in komentarjem. V uredništvih, poudarja pritožnica, se niso potrudili ločiti »očitno subjektivnega srda name in izmišljenih ter nepreverjenih trditev«.

Marko Medvešek je pritožbo prejel in podal pojasnila, in sicer na prvotni prispevek, objavljen v reviji Reporter, ki so ga drugi mediji poobjavili (z manjšimi spremembami).
Novinar trdi, da gre v pritožbi za »neosnovane očitke« in da ta ni podkrepljena z dejstvi. Ob tem zapiše: »V prijavi Mojca Šetinc Pašek navaja nekatere hude obtožbe, ki naj bi bile navedene v članku, a jih v resnici v članku ni, zato gre upravičeno dvomiti tudi v druge navedbe pritožnice v prijavi.«

Novinar nadalje pravi, da sta zakonca Šetinc Pašek »uporabila enak davčni model, kot ga uporablja Bojan Požar, ki ga je Šetinc Pašek kot predsednica komisije preiskovala in ga tudi prijavila Finančni upravi RS.« Novinar zavrača očitek, da bi v članku poskuša pritožnico in njenega moža oblatiti kot davčna goljufa. V nadaljevanju predstavi »vpadljivo povezavo bratov Damjanić z zakoncema Šetinc Pašek« in pravi, da so po njegovem »lobistične povezave razumljivo in kredibilno razložene v članku«. Po objavi obravnavanega prispevka je novinar nadaljeval poročanje o teh povezavah na spletnem mestu Reporterja, pri čemer je za informacije zaprosil tudi Državni zbor.

Glede očitka, da se ni obrnil na pritožnico in njenega moža, novinar odgovarja, da so navedbe v prispevku »nadgradnja prejšnjih člankov v reviji Reporter, v katerih sta bila omenjena zaprošena za komentar«. V obravnavanem prispevku po njegovi oceni »ni novih informacij, zaradi katerih bi bilo potrebno pridobiti njun odziv«.

Silvester Šurla, odgovorni urednik Reporterja, Mihael Korsika, odgovorni urednik Svet24, in Gregor Gruber, odgovorni urednik Svet24.si, so pritožbo prejeli, a pojasnil niso podali.

Denis Sabadin, odgovorni urednik Primorskih novic, je pritožbo prejel in podal pojasnila. V svojem odgovoru urednik »v popolnosti zavrača« stališče pritožnice, »da so bile v članku predstavljene neresnične trditve, da sta bila s soprogom obravnavana zlonamerno, da članek ne ustreza profesionalnim novinarskimi standardom«, da gre za »pamflet« in da je »njegov namen klevetanje, blatenje in diskreditacija«. Pravi, da ima javnost »pravico vedeti«, »na kakšen način se porablja davkoplačevalski denar (denimo za angažiranje strokovnih sodelavcev), na podlagi preverljivih informacij in dejstev pa novinarji sklepamo o razlogih za takšne odločitve izvoljenih politikov«. Urednik poudarja, da je »preveril delo novinarja pred objavo prispevka« in da je prispevek »pripravljen v skladu z novinarsko etiko in Kodeksom novinarjev Slovenije«. Odgovorni urednik trdi, da ne gre za kršitev 1. člena kodeksa, saj so bile »informacije preverjene na različnih naslovih«, po objavi pa »niso bili obveščeni, da so bile pri tem storjene napake, da bi jih lahko popravili.« V nadaljevanju odgovora urednik po točkah zavrača »pavšalno trditev«, kot pravi, »da so vse navedbe v članku neresnične«. Urednik ugotavlja, da so očitki utemeljeni na pritožničinih interpretacijah prispevka in ne na dejstvih, pri čemer tudi piše, da so vse navedbe v prispevku »pridobljene in preverjene iz javno dostopnih virov in uradnih evidenc«. Prav tako zavrača, da gre za kršitev 2. člena kodeksa, saj »pritožnica ni dokazala« osebno žaljivega načina predstavljanja podatkov in dejstev. Odgovorni urednik meni, da ne gre za kršitev 3. člena kodeksa, saj se je »za podatke o načinu nakupa in financiranja hiše« za potrebe predhodnega prispevka novinar Reporterja »za mnenje obrnil na vpletena in se tudi pogovarjal z njima«. Urednik ocenjuje tudi, »da za dejstva o političnem delovanju poslanke ni potrebno dobiti njenega odziva«. Pravi tudi, da ne gre za kršitev 5. člena kodeksa, saj je v prispevku zapisano, da gre v očitanih primerih »za ugibanja o sodelovanju z županom Zoranom Jankovićem, torej je opozorjeno na nepreverjeno informacijo«. Odgovorni urednik poudarja, da tudi ne gre za kršitev 6. člena kodeksa, saj je »vir za finančno rekonstrukcijo hiše« želel ostati anonimen in ga kot takšnega niso razkrili. Pri tem poudarja, da »so podatki dostopni v javnih virih, delno pa jih je potrdil sam mož pritožnice«. Zavrača tudi očitano kršitev 10. člena in pravi da očitka ne razume. Zavrača tudi kršitev 15. člena, saj ni povsem jasno, na kaj se očitek o kršitvi nanaša. Pravi, da gre mestoma za »sklepanje o političnih dogodkih in odločitvah«, česar »ne moremo označiti kot komentar«.

Primož Cirman, odgovorni urednik Necenzurirano.si, je pritožbo prejel in podal svoje obrazložitve. V odgovoru poudarja, da uredništvo in novinarji Necenzurirano.si »nikoli nismo delali kakršnega koli avtorskega prispevka o nepremičninah Mojce Š. Pašek« in da avtor prispevka ni novinar uredništva in z njim ne sodeluje. Ob tem domneva, da je »poslanko zmedla objava članka v delu strani, v katerem se pod imenom Svet24.si dnevno avtomatično generirajo vsebine istoimenskega dnevnika«. Kot poudarja, gre za del dogovora o sodelovanju, ki ga ima Necenzurirano.si s Svet24.si, »pri čemer gre dejansko za njihovo reklamno mrežo«. Cirman pojasnjuje: »Pri teh vsebinah je jasno navedeno, da so avtorstvo Svet24.si. Nahajajo se na posebnem delu strani. V drugih rubrikah na naši spletni strani jih ni. Prav tako jih po tem, ko po nekaj urah izginejo iz mreže, na naši spletni strani ni več mogoče najti«.

SKLEP:

Novinar Marko Medvešek in odgovorni urednik Reporterja Silvester Šurla, odgovorni urednik Primorskih novic Denis Sabadin, odgovorni urednik Svet24 Mihael Korsika, odgovorni urednik Svet24.si Gregor Gruber in odgovorni urednik Necenzurirano.si Primož Cirman so kršili 1., 3. in 6. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, niso pa kršili 2., 5., 10. in 15. člena. Kršitve 4. člena razsodišče ni obravnavalo. Tudi kršitve 10. člena kodeksa v primeru odgovornega urednika Primorskih novic razsodišče ni obravnavalo.

Obrazložitev:
Razsodišče ugotavlja, da je novinar Marko Medvešek kršil 1. člen kodeksa. Na podlagi prispevka, pritožbe in odziva novinarja razsodišče prepoznava kršitev pri treh od desetih primerov »neresničnosti«, ki jih navaja pritožnica. Prvič, pritožničin očitek, da ne drži, da so novinarji lahko izvedeli »vse, kar se dogaja v vladajoči stranki«, bi moral novinar podkrepiti z dokazi, a jih ne v uvodu ne v drugih delih prispevka ne navede, oziroma omenjeno dodatno preveriti, tudi pri pritožnici. Drugič, prispevek navaja, da si je »novo priložnost za vrnitev pred medijske žaromete« pritožnica »ustvarila kar sama« in da je potem, ko je ostala brez položaja predsednice preiskovalne komisije, »obvestila javnost«, da je v času vodenja »pridobila tajno in zanimivo gradivo, ki ga nikoli ne bi smela imeti«. Novinar dela sklepe na podlagi nepopolnih dejstev, saj je pritožnica, kot navaja, v funkciji predsednice preiskovalne komisije nekaj mesecev prej na javni seji o tem obvestila člane komisije. Zbrana dejstva, na podlagi katerih interpretira pritožnico in njeno delovanje, bi moral novinar preveriti. Tretjič, novinar se v prispevku sprašuje, »zakaj je to ‘odkrila’ šele potem, ko je bila zamenjana, in kaj je sploh nameravala početi s to dokumentacijo, ne želi povedati«. Ta trditev ni utemeljena, saj pregled predhodnega medijskega poročanja o primeru in izjavah tako pritožnice kot FURS-a, ki je dokumente pripravil za komisijo, kaže, da se je o primeru pritožnica javno izrekala in predstavila svoj vidik v zvezi s poslanimi dokumenti in delovanjem komisije pod njenim predsednikovanjem. Novinar bi moral dodatno preveriti zbrane informacije, ki jih predstavlja kot dejstva in na podlagi katerih sklepa, s čimer bi se lahko izognil napaki. V preostalih sedmih primerih očitanih »neresničnosti« razsodišče ni ugotovilo kršitev prvega člena, saj so očitki v ključni meri utemeljeni na pritožničinih interpretacijah zapisanega v prispevku in ne na dejstvih, ki bi jih moral novinar pridobiti oziroma katerih točnost bi moral novinar preverjati in se s tem izogibati napakam. Na to je v svojem odgovoru opozoril tudi odgovorni urednik Primorskih novic.

Razsodišče ugotavlja, da novinar ni kršil 2. člena kodeksa. Podatkov in dejstev, ki jih navaja prispevek, namreč ni predstavljal na osebno žaljiv način. Tudi pritožnica primera žaljivega predstavljanja dejstev izrecno ne navaja in ne pojasni.

Razsodišče ugotavlja, da je novinar kršil 3. člen kodeksa. V članku ni izrecno zapisano, da sta pritožnica in njen mož »davčna dolžnika« in »utajevalca davkov«. Novinar je v prispevku navedel, da je kot lastnik nepremičnine, v kateri živita pritožnica in njen mož, v zemljiški knjigi vpisano podjetje Ljubljanski val v lasti pritožničinega moža. »Že pred časom sta očitno ugotovila, da se jima davčno najbolj izplača, da so njune nepremičnine pisane kar na podjetje,« je zapisal novinar, navedel je tudi naslednje: »Velja še dodati, da gradnja preko podjetja prinaša tudi znatne davčne ugodnosti.« Ter še: »Ali poslanka in lobist za bivanje v tej hiši podjetju Ljubljanski val plačujeta vsaj simbolično najemnino, kar bi morala po zakonu, ni znano.« Njuno delovanje je primerjal z »modelom« Bojana Požarja: »Zakonca Šetinc sta pravzaprav uporabila enak davčni model, kot ga uporablja medijski delavec in politik Bojan Požar, ki ga je Šetinc Pašek kot predsednica komisije preiskovala in ga tudi prijavila Finančni upravi RS.« V tedniku Reporter je imel prispevek v razdelku Sprega lobistov in neodvisne poslanke tudi naslednje tri povedi: »Imata pa lahko cenejše tudi položnice. V kolikor jih plačuje podjetje, si lahko namreč odbija davek na dodano vrednost. Je pa Mile Šetinc samo prokurist tega podjetja.« V svojem odgovoru je novinar pojasnil, da so navedbe v obravnavanem prispevku »nadgradnja prejšnjih člankov v reviji Reporter, v katerih sta bila omenjena zaprošena za komentar«. Pol leta prej je Nenad Glücks, novinar Reporterja, medija, ki je lastniško povezan z Necenzurirano.si, pisal o gradnji te nepremičnine in kontaktiral moža pritožnice, na kar se novinar Marko Medvešek v prispevku tudi sklicuje. Razsodišče ugotavlja, da v obravnavanem prispevku novinar ni pisal o davčnem dolgu ali davčni utaji pritožnice in njenega moža, temveč o davčni optimizaciji, ki ni nujno nezakonita, je pa lahko moralno sporna za poslanca ali poslanko Državnega zbora. V tem primeru davčne optimizacije razsodišče ne razume kot hudih obtožb, prepoznava pa jih v delu prispevka, ko s primerjavo z »davčnim modelom« Bojana Požarja, ki ga je pritožnica kot predsednica komisije Državnega zbora prijavila finančni upravi, opozarja na njena dvojna merila. Kar je navedeno v obravnavanem prispevku, razsodišče prepoznava kot hude obtožbe za poslanko Državnega zbora. Razsodišče zato ugotavlja, da gre v obravnavanem prispevku za kršitev 3. člena kodeksa, saj bi moral novinar pridobiti odziv pritožnice na hude obtožbe dvojnih meril poslanke. Kot novinar pravi v svojem odgovoru na pritožbo, se v prispevku sicer posredno sklicuje na že objavljeni prispevek Reporterja, v katerem so za odziv zaprosili njenega moža in ga tudi prejeli, sklepe o davčnih ugodnostih, kaj se davčno najbolj splača, novinar v pomembni meri dela na podlagi dejstev, predstavljenih v predhodnem prispevku, toda po mnenju razsodišča to ne zadošča, saj hude obtožbe iz arhiva postavlja v drug pripovedni in vsebinski kontekst obravnavanega prispevka.

Razsodišče ugotavlja, da kršitve 4. člena kodeksa ne more obravnavati. V pritožbi namreč ni izrecno navedeno, katere informacije so izpuščene in so po mnenju pritožnice ključne za razumevanje teme.
Razsodišče ugotavlja, da novinar ni kršil 5. člena kodeksa. Pritožnica očitek o kršitvi razširja na celoten prispevek, ki da je »pamflet nepreverjenih klevet, blatenja, govoric, tračev, ugibanj, zapisanih kar v trdilni obliki«. Iz pritožbe ni razvidno, kaj so nepotrjene informacije, govorice in ugibanja, na katere bi moral novinar opozoriti. V svojem odgovoru odgovorni urednik Primorskih novic poudarja, da gre v obravnavnih primerih »za ugibanja o sodelovanju z županom Zoranom Jankovićem, torej je opozorjeno na nepreverjeno informacijo«. Novinar skozi prispevek uporablja sklicevalne avtomatizme »po naših informacijah«, »s pomočjo dokumentacije, ki so nam jo predali viri« in »kot izhaja iz dokumentacije, ki jo hranimo v uredništvu«, s čimer po mnenju razsodišča blaži tveganja, da bi bralci informacije in podatke razumeli kot potrjene.

Razsodišče ugotavlja, da je novinar kršil 6. člen kodeksa. Novinar se skozi prispevek sklicuje na vire, ki jih ne imenuje, in dokumentacijo, ki je podrobneje ne predstavi, pri čemer uporablja sklicevalne avtomatizme, kot so »po naših informacijah«, »s pomočjo dokumentacije, ki so nam jo predali viri« in »kot izhaja iz dokumentacije, ki jo hranimo v uredništvu«. Odgovorni urednik Primorskih novic v odgovoru na pritožbo poudarja, da je vir v tem primeru želel ostati anonimen in »ga kot takšnega nismo razkrili«. Razsodišče ocenjuje, da je iz prispevka mogoče sklepati, da gre v tem primeru za zemljiškoknjižno dokumentacijo in tisto, ki omogoča finančno rekonstrukcijo nakupa nepremičnine. Čeprav v pritožbi neresničnosti delov, ki se nanašajo na te dokumente, pritožnica ne izkaže, razsodišče ugotavlja, da bi novinar moral razkriti vire oziroma dokumentacijo in s tem utemeljiti zapisano ali v prispevku pojasniti, zakaj vira ne more razkriti.

Razsodišče ugotavlja, da novinar ni kršil 10. člena kodeksa. Zapisa pod fotografijama, ki ju navaja pritožnica, namreč ne potvarjata vsebine. V prvem primeru gre za fotografijo pritožnice z javnega dogodka, ki je neposredno povezan z njenim politični delovanjem, pri čemer splošni zapis, da pritožnica »na vseh možnih koncih išče močne zaveznike pri oživljanju svoje politične kariere« po mnenju razsodišča ne potvarja vsebine fotografije, četudi se ne nanaša neposredno na dogodek, na katerem je fotografija nastala. V drugem primeru gre za fotografijo pritožničinega moža na javnem dogodku s kozarcem šampanjca v roki, pri čemer splošni zapis, da gre za »člana dinastije, ki je bila v bivšem režimu pomemben del partijske elite«, podaja informacijo o družinskem ozadju pritožničinega moža in s tem ne potvarja vsebine fotografije. Razsodišče zato ugotavlja, da ne gre za kršitev 10. člena kodeksa.

Razsodišče ugotavlja, da novinar ni kršil 15. člena kodeksa. Obravnavani prispevek združuje tako informativno kot interpretativno funkcijo. V svojem odgovoru je odgovorni urednik Primorskih novic pravi, da gre mestoma za »sklepanje o političnih dogodkih in odločitvah« in ne za komentar. Četudi se informativna in interpretativna funkcija prepletata v obravnavanem prispevku, v katerem novinar dela sklepe in na določenih mestih tudi tendenciozne zaključke na podlagi predstavljenih informacij, razsodišče ugotavlja, da ne na način, da bi imeli bralci težavo ločiti informacijo od komentarja. Zato ne gre za kršitev 15. člena kodeksa.

Razsodišče ugotavlja tudi kršitev odgovornega urednika Reporterja Silvestra Šurle, odgovornega urednika Svet24 Mihaela Korsike in odgovornega urednika Svet24.si Gregorja Gruberja, in sicer 1., 3. in 6. člena kodeksa. Uredniki, ki se na pritožbo niso odzvali, so v primeru izvirne objave v Reporterju in njegovih poobjav v medijih, ki so lastniško povezani, odgovorni za vsebino medija, ki ga urejajo, in tudi za kršitve omenjenih členov.

Razsodišče ugotavlja tudi kršitev odgovornega urednika Primorskih novic Denisa Sabadina, in sicer 1., 3. in 6. člena kodeksa. V svojem odgovoru poudarja, da je bi vključen v proces nastajanja prispevka, in utemeljeno zavrne očitke pritožnice v 2., 5. in 15. členu, kršitve 4. člena razsodišče ni obravnavalo, prav tako ne kršitve 10. člena, saj fotografiji, na kateri se pritožba nanaša, nista bili objavljeni v Primorskih novicah. Ker je odgovorni urednik odgovoren za vsebino medija, ki ga urejajo, in sicer tudi v primeru poobjav, prepoznavamo kršitev navedenih treh členov.

Razsodišče ugotavlja tudi kršitev odgovornega urednika Necenzurirano.si Primoža Cirmana, in sicer 1., 3. in 6. člena kodeksa. V svojem odzivu odgovorni urednik navaja, da je bil prispevek avtomatično generiran na delu spletenega mesta Necenzurirano.si, ki je del »reklamne mreže« medija Svet24.si. Ne drži navedba odgovornega urednika, da prispevka, ki je (z manjšimi spremembami) poobjava prispevka Sveta24.si oziroma prvotnega prispevka, objavljenega v mediju Reporter, na spletnem mestu Necenzurirano.si »ni več mogoče najti«. Čeprav urednik navaja, da uredništvo pri nastajanju tega prispevka ni sodelovalo in da z novinarjem Medveškom ne sodeluje, razsodišče ugotavlja, da je Cirman kot odgovorni urednik medija, ki je prvotni prispevek z manjšimi spremembami poobjavil in ga ponuja na svojem spletnem mestu, odgovoren za njegovo vsebino in tudi za kršitve omenjenih členov.