Mitja S. proti novinarju Osteju Bakalu, Slovenske novice

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (NČR), v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Jure Tepina, Vanja Tekavec, Damijana Žišt, Manica Janežič Ambrožič, Igor Vobič, Nataša Štefe, Brane Piano (člani-ce), je na seji 21. 1. 2025 v primeru Mitja S. proti Osteju Bakalu odločilo, da je novinar kršil Kodeks novinarjev Slovenije.

Primer: Mitja S. proti novinarju Osteju Bakalu (Slovenske novice)

Mitja S. (pritožnik), zanj odvetnik Robert Pungerl, se pritožuje zaradi prispevka novinarja Osteja Bakala (novinar) Gnoj pred sodiščem, objavljenem 3. 5. 2024 v Slovenskih novicah. Očita mu kršitev 2., 3. in 17. člena Kodeksa novinarjev Slovenije (kodeks).

Pritožnik pravi, da je novinar brez soglasja objavil njegove osebne podatke (njegovo ime, kraj in občino bivanja op. NČR). Zaradi tega »so lahko vsi vedeli, za katero osebo gre, čeprav ni bilo vsaj v času pisanja članka znano, kdo je dejanje storil«. Pritožnik meni, da je s tem novinar kršil tudi njegovo pravico do zasebnosti, ki jo določa 35. člen Ustave RS.

Novinarju očita kršitev 2. člena kodeksa, ker je »žaljivo pisal o oškodovanem in mu očital storitev kaznivega dejanja«. Ker ni pridobil odziva pritožnika in bralca na to v prispevku ni opozoril, mu pritožnik očita tudi kršitev 3. člen kodeksa. Ker je o zadevi pisal »senzacionalistično in neupravičeno razkrival njegovo zasebnost javnosti«, čeprav ni javna osebnost in javni interes zanj ne more imeti večje teže kot spoštovanje zasebnosti, pa je novinar po mnenju pritožnika kršil 17. člen kodeksa. Pritožnik je pritožbi priložil kopijo prispevka v Slovenskih novicah.

Novinar Oste Bakal je na pritožbo odgovoril.

Novinar, zanj Odvetniška pisarna Zakonjšek, zanika, da bi kršil 2. člen kodeksa, saj »nobenega podatka ali dejstva ni zapisal na način, ki bi bil žaljiv«. Poudarja, da pritožnik ne navaja, kateri del zapisa naj bi bil žaljiv. Zavrača očitek, da bi pritožniku očital storitev kaznivega dejanja, saj je v prispevku »Gnoj pred sodiščem – Nič kaj prijetna prvomajska budnica v središču Murske Sobote« v podnaslovu zgolj v vprašalni obliki zapisal: »Ali je gnoj stresel Mitja S., ker se mu v boju za otroka godi krivica?«. V nadaljevanju prispevka je zapisal, da bo šele po policijskem ogledu znano, ali gre za kaznivo dejanja ali za prekršek. Policijska preiskava bo tudi pokazala, ali »drži splošno prepričanje«, da je dejanje storil Mitja S., ali mu je kdo pomagal. Novinar pravi, da v zvezi s tem »ni naredil nobenih zaključkov«.

O očitku o kršitvi 3. člena kodeksa novinar pravi, da je želel pridobiti odziv pritožnika in mu je poslal telefonsko sporočilo. Ta mu je dva dneva kasneje odpisal, da dovoli objavo »njegovih fotografij« pod pogojem, da sam napiše tekst, na kar novinar ni pristal in zato »tudi odziva Mitje S. ni objavil«.

O očitku o kršitvi 17. člena kodeksa novinar meni, da je prispevek napisan tako, da pritožnik ni prepoznaven v javnosti. Pravi, da se na pravico do zasebnosti ne more sklicevati nekdo, ki jo krši drugim, saj so bile ob gnoju pred sodiščem table z imenom in priimkom mame otrok. Na to pravico se po njegovem mnenju tudi ne more sklicevati nekdo, ki dovoli objavo »njegovih fotografij« pod pogojem, da sam napiše tekst, ki bo objavljen v celoti, »zanimiv, udarniški, z imeni in priimki«. Tudi sodna praksa je, da se na pravico do zasebnosti ne more sklicevati oseba, ki jo drugim krši.

Novinar je odgovoru na pritožbo priložil:
– posnetek zaslona drugega svojega prispevka o isti temi na spletni strani slovenskenovice.si, kjer je več fotografij gnoja pred sodiščem in tabel z imeni matere, socialnih delavk in sodnice,
– posnetek zaslona svojega telefona s sporočilom pritožniku in dvema odgovoroma pritožnika.

SKLEP:

Novinar Oste Bakal je kršil 3. člen, ni pa kršil 2. in 17. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:
NČR je pri odločanju upoštevalo prispevek Gnoj pred sodiščem (Slovenske novice, 3. 5. 2024), na katero se pritožba nanaša ter vpogledalo prispevek Zaradi odvzema otrok Mitja nad sodišče s smrdečim gnojem (portal slovenskenovice.si, 1. 5. 2024), ki ga je novinar priložil odgovoru, na katerega pa se pritožnik ne pritožuje. NČR ni razpravljal o trditvi pritožnika, da je novinar kršil njegovo pravico do zasebnosti po 35. členu Ustave RS, saj za odločanje o tem ni pristojno.

Pritožnik novinarju očita kršitev 2. člena kodeksa, ker je »žaljivo pisal o oškodovanem in mu očital storitev kaznivega dejanja«. Člen določa, da se mora novinar izogibati osebno žaljivemu predstavljanju podatkov in dejstev. Novinar v odgovoru poudarja, da ni ničesar zapisal na žaljiv način, pritožnik pa da ne navaja, kateri del zapisa naj bi bil žaljiv. Poudarja, da pritožniku ni očital kaznivega dejanja, saj je v podnaslovu le v vprašalni obliki zapisal: »Ali je gnoj stresel Mitja S., ker se mu v boju za otroka godi krivica?«. V nadaljevanju je zapisal, da bo šele po policijskem ogledu znano, ali gre za kaznivo dejanja ali za prekršek in da bo preiskava pokazala »ali drži splošno prepričanje«, da je dejanje storil Mitja S., ali mu je kdo pomagal. V zvezi s tem, pravi novinar, »ni naredil nobenih zaključkov«. NČR je ob pregledu prispevka ugotovilo, da je novinar povzel izjavo vršilca dolžnosti predsednika Okrožnega sodišča v Murski Soboti Branka Palatina. Ta mu je potrdil, da gre za »družinsko zadevo«, da »ravnanje stranke, ki je v aktivnem postopku na njihovem sodišču, vsekakor obsojajo« ter »ali gre za kaznivo dejanje ali prekršek, bo znano po policijskem ogledu«. NČR ugotavlja, da novinar ni žaljivo pisal o pritožniku in mu ni očital kaznivega dejanja, torej ni kršil 2. člena kodeksa.

Glede očitka o kršitvi 3. člena kodeksa NČR ugotavlja, da je novinar na dan, ko je bil 1. 5. pred sodiščem odložen gnoj, pritožniku poslal sporočilo s prošnjo za telefonski pogovor in istega dne prejel zavrnitev. Tega v prispevku 3. 5. bralcu ni pojasnil. Pritožnika v tem sporočilu tudi ni soočil s konkretno hudo obtožbo in ga ni vprašal, ali je on sam ali s pomočniki stresel gnoj pred sodišče. Novinar s posnetki zaslona telefona dokazuje, da je 3. 5. prejel drugi odziv pritožnika, da bo podal izjavo in da dovoli objavo svojih fotografij, a pod pogojem, da sam napiše besedilo z imeni in priimki, česar novinar ni mogel upoštevati. Vendar je ta komunikacija potekala 3. 5., ko je bil predmetni prispevek že objavljen. Ne vzdrži novinarjev zagovor, da ni zapisal ničesar o neodzivnosti pritožnika prav zaradi nesprejemljivih zahtev pritožnika, saj je prispevek v tisk oddal pred prejetjem zahtev. Ker novinar ni pridobil odziva pritožnika in v prispevku tega ni pojasnil, je kršil 3. člen kodeksa.

Pritožnik novinarju očita kršitev 17. člena, ker naj bi »senzacionalistično in neupravičeno razkrival njegovo zasebnost javnosti«. Novinar zatrjuje, da je prispevek napisal tako, da pritožnik ni prepoznan. Novinar je ime in kraj bivanja pritožnika zapisal trikrat, vselej sicer v okrnjeni obliki (njegovo ime, kraj in občino bivanja op. NČR). Novinar je resda objavil zgolj začetnico priimka pritožnika in s tem otežil njegovo prepoznavo, vendar pa je hkrati navedel kraj prebivanja. Ker gre za manjši kraj, je mogoče upravičeno sklepati, da je novinar s tem v prispevku razkril identiteto oziroma osebne podatke pritožnika. Zatrjevanju novinarja, da pritožnik ni bil prepoznaven javnosti, razsodišče torej ni pritrdilo.

V tovrstnih primerih razsodišče praviloma ugotavlja kršitev 17. člena, tokrat pa se je odločilo drugače – kršitve ni ugotovilo. V skladu s 17. členom je namreč pravica do obveščenosti širša »pri poročanju o javnih osebnostih in tistih, ki želijo dobiti moč in vpliv ter zbujati pozornost«. Namen protestne akcije (nasutje gnoja pred sodišče) je vsekakor bil zbujanje pozornosti javnosti. Poleg tega so bile na table ob gnoju napisana polna imena (bivše) partnerice in matere otrok, s katero poteka spor za skrbništvo nad otroki, dveh socialnih delavk ter sodnice in je torej storilec sam neupravičeno razkril identiteto oziroma osebne podatke oseb, katerih ravnanja mu niso bila po volji. NČR ob tem še ugotavlja, da pritožnika objava njegovega imena in fotografij v prispevku ne bi motila, če bi novinar ugodil njegovi izrecni prošnji, da sam napiše tekst, ki bo »objavljen v celoti« in bo »zanimiv ter udarniški, z imeni in priimki«, na kar novinar upravičeno ni pristal, saj bi v tem primeru pristal na enostransko poročanje in razkrivanje tudi drugih »imen in priimkov«.

Glede vprašanja, ali bi novinar pred objavo o posegu v pravico pritožnika moral pridobiti mnenje urednika, je NČR zavzelo stališče, da v tem specifičnem primeru to ni bilo potrebno, saj je urednik soglašal s posegom v pravice pritožnika že s tem, ko je odobril objavo prispevka. Zaradi vseh navedenih okoliščin oziroma razlogov NČR očitka o kršitvi 17. člena ni potrdilo.