Jernej Starc proti Marcelu Štefančiču, TV Slovenija

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (NČR), v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Brane Piano (podpredsednik), Ranka Ivelja, Nataša Štefe, Igor Vobič, Vanja Tekavec, Damijana Žišt, Sonja Merljak Zdovc in Peter Merc (članice in člani), je na seji 6. 2. 2025 v primeru Jernej Starc proti Marcelu Štefančiču odločilo, da novinar ni kršil Kodeksa novinarjev Slovenije.

Primer: Jernej Starc proti Marcelu Štefančiču (RTV Slovenija)

Jernej Starc (pritožnik) se pritožuje zaradi oddaje Marcel na Televiziji Slovenija 2. 9. 2024. Novinarju Marcelu Štefančiču očita kršitev 4. člena Kodeksa novinarjev Slovenije (kodeks) v prispevku o pravici Romov v Sloveniji do pitne vode. Pritožnik pravi, da novinar ni omenil, da je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) obravnavalo problematiko in je ta »… organ razpravljal in tudi sodil prav o pravici romov v RS do pitne vode« ter »presodil, da pravice niso bile kršene«. Gost v studiu je novinarja spomnil na sodbo, a »se je novinar odločil, da to ignorira. Je ne omeni. Je ne komentira.«. Pritožnik mu očita, da je zamolčal za razumevanje obravnavane teme »zelo pomemben aspekt zgodbe« in s tem kršil 4. člen kodeksa.
Pritožnik je pritožbi priložil povezavo na prispevek v oddaji Marcel.

Novinar na pritožbo ni odgovoril.

SKLEP:

Novinar Marcel Štefančič ni kršil 4. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:
NČR se je seznanilo s prispevkom v oddaji Marcel. V njem so sodelovali predsednik Foruma romskih svetnikov Darko Rudaš, župan Občine Ribnica Samo Pogorelc in Olivera Mirković, ki dela z romskimi otroki. Novinar se je v uvodu vprašal »ali pot do varnega sobivanja med Romi in večinskim prebivalstvom vodi prek represije ali prek izboljšanja bivalnih razmer romske skupnosti«. Pogorelca je vprašal, zakaj Romi v Ribnici »nimajo pravice do pitne vode«. Župan je rekel, da jo bodo imeli, ko bo v Sloveniji tako urejeno, da bo vsak imel pitno vodo. Zaenkrat zakon pravi, da je možen priklop na pitno vodo tam, kjer je stavbno zemljišče in kjer je gradnja legalna. Povedal je, da je problematiko leta 2020 obravnavalo ESČP in ugotovilo, da v zvezi s tem niso bile kršene človekove pravice. Rudaš je vztrajal, da mora biti dostop do pitne vode in drugih komunalnih priključkov zagotovljen, Olivera Mirkovič pa je poudarila, da bi občina lahko sprejela ustrezne prostorske načrte, ki bi priklop omogočili ter da primer iz druge občine kaže, da se občina, Romi in lastniki zemljišč, kjer Romi bivajo, lahko dogovorijo …

Pritožnik zmotno navaja, da je ESČP razsojalo o pravici dostopa Romov do pitne vode. Razsojalo je o tem, ali so z nezagotovitvijo pitne vode kršene njihove človekove pravice. Odločilo je, da niso bile. Sodniki so ocenili, da so bili ukrepi Slovenije za zagotovitev pitne vode v dveh romskih naseljih zadostni, država pa je upoštevala tudi dejstvo, da so Romi deprivilegirana oziroma ranljiva skupina prebivalstva.

Novinar v prispevku ni ničesar pomembnega za razumevanje obravnavane teme zamolčal, zato ni kršil 4. člena kodeksa. Želel je dobiti odgovor, kdaj bodo Romi v Občini Ribnica imeli pravico do pitne vode, župan pa je v odgovoru navedel odločitev ESČP. Gledalec je s tem dobil tudi to informacijo, novinar pa ni bil dolžan zgolj zaradi te, že četrto leto znane sodbe, spremeniti tematike prispevka. Zanimalo ga je predvsem, ali bi z več pripravljenosti lokalne skupnosti in države lahko izboljšali integracijo Romov v družbo.