Jasminka Dedić proti Manji Pušnik, delo.si – Novinarsko častno razsodišče

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (NČR), v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Brane Piano (podpredsednik), Vanja Tekavec, Ranka Ivelja, Manica Janežič Ambrožič in Peter Merc (članice in člani), je na seji 20. 2. 2025 v primeru Jasminke Dedić proti novinarki Dela Manji Pušnik odločilo, da novinarka ni kršila Kodeksa novinarjev Slovenije.

Primer: Jasminka Dedić proti Manji Pušnik, novinarki spletnega medija delo.si

Povzetek pritožbe: Pritožnica Jasminka Dedić meni, da je novinarka Dela Manja Pušnik v članku z naslovom »Janković ostro nad Primčevo predstavitev priročnika za zaščito otrok pred LGBT«, ki je bil na spletni strani www.delo.si objavljen dne 14. 6. 2024, kršila šest členov Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju tudi: kodeks), in sicer 1., 3., 4., 5., 6. in 12. člen.

Prvi člen Kodeksa novinarjev Slovenije je novinarka po mnenju pritožnice kršila, ker je v članku, ki je predmet pritožbe, pritožnico navedla med tistimi svetniki in svetniškimi klubi, ki se s predstavitvijo strinjajo in s tem zapisala »eklatantno laž«. Pritožnica še meni, da je novinarka isti člen kršila, ker je v članku navajala njene besede, iztrgane iz elektronskega sporočila in prirejene na način, za katerega pritožnica trdi, da gre za netočno trditev, da se strinja s predstavitvijo priročnika. 1. člen pa je novinarka po mnenju pritožnice kršila tudi s tem, ker je ni seznanila z namero, da bo njeno mnenje javno objavila, niti ni preverila točnosti pridobljene informacije.

Ob pojasnilu kršitve 1. člena kodeksa pritožnica navaja tudi elektronsko sporočilo, ki ga je 14. junija poslala Matjažu Bregarju, vodji službe za organiziranje dela mestnega sveta MOL. V njem na vprašanje gospoda Bregarja, ki je bilo naslovljeno na svetniške klube in samostojne svetnike, odgovarja: »Spoštovani, ne glede na to, da se ne strinjam z vsebino priročnika, ki ga kolega Primc namerava predstaviti, vendar zaradi spoštovanja ustavno zagotovljene svobode misli in izražanja, menim, da bi MOL z zavrnitvijo predstavitve posegel v temeljne svoboščine svetnika. Zato predlagam, da se MOL javno ogradi od idej, ki jih bo svetnik predstavil ob predstavitvi Priročnika.«

Glede kršitve 3. člena pritožnica opozarja, da je informacija o tem, da se »strinja s predstavitvijo priročnika«, huda obtožba. Po njenem mnenju je namreč obstajalo tveganje, da bo svetnik Aleš Primc na predstavitvi priročnika posegel v človekove pravice skupnosti LGBTQIA+, zato je prepričana, da bi v skladu s 3. členom kodeksa novinarka morala pridobiti njen odziv. V tem delu torej pritožnica prepoznava kršitev 3. člena kodeksa.

Pritožnica še meni, da je bil v članku kršen tudi 4. člen kodeksa, saj da je novinarka »delovala zlonamerno« in v »prispevku zamolčala bistveno informacijo«, da je svetnica Dedić MOL-u predlagala, naj »se javno ogradi od idej, ki jih bo svetnik predstavil ob predstavitvi Priročnika.«

Pritožnica meni, da je bil kršen tudi 5. člen kodeksa, saj da je novinarka informacijo o mnenju svetnice »lansirala na podlagi »lastnega tolmačenja oziroma ugibanja«, češ da opozorilo svetnice MOL-a, da bi »zavrnitev predstavitve posegla v temeljne svoboščine svetnika«, pomeni tudi strinjanje svetnice s predstavitvijo. Pritožnica opozarja, da je v tem primeru šlo za nepotrjeno informacijo in za lastno tolmačenje novinarke. Po prepričanju pritožnice je bilo iz članka nemogoče razbrati, da je novinarka mnenje svetnice pridobila od službe MOL, in sicer brez vednosti in dovoljenja svetnice, zato meni, da je bil kršen tudi 6. člen kodeksa.

Pritožnica opozarja še na domnevno kršitev 12. člena, ker da je novinarka za pridobitev informacije o stališču svetnice uporabila nedovoljen način, ker ni preverila, ali ima Matjaž Bregar dovoljenje, da novinarko seznani z vsebino elektronskega sporočila pritožnice.

Odgovor novinarke: Novinarka Manja Pušnik je odgovorila na pritožbo Jasminke Dedić. Svojemu pojasnilu je priložila vprašanja, ki jih je 13. junija 2024 po elektronski pošti poslala na spletni naslov mediji@ljubljana.si, in odgovore, ki jih je 14. junija, torej na dan objave članka, iz istega elektronskega naslova prejela od Sanie Huskić Hočevar iz kabineta župana Ljubljane. Podpisana Huskić Hočevar elektronsko pošto začenja s stavkom, da gre za odgovor Mestne občine Ljubljana. Novinarka pojasnjuje, da je odgovor povzela korektno in da je iz priložene dokumentacije in članka razvidno, »da nobenega stavka nisem vzela iz konteksta, niti jih nisem “zapakirala”, kot mi sicer očita mestna svetnica ga. Dedićeva.« Novinarka zavrača očitek, da je glede stališča svetnice do predstavitve priročnika zapisala eklatantno laž in poudarja, da je »zgolj povzela odgovore«, ki so jih posredovali z ljubljanske občine. Novinarka še meni, da je glede stališč mestnih svetnikov dobila odgovore, »ki so jih zbrali na mestni upravi«, zato ne ve, zakaj bi še vsakega mestnega svetnika ali vodjo svetniškega kluba posebej zaprosila za stališče do predstavitve priročnika.

SKLEP:

Manja Pušnik ni kršila 1., 3., 4., 5., 6. in 12. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev: Razsodišče ugotavlja, da novinarka ni kršila 1. člena kodeksa, saj je povzela uradni odgovor Mestne občine Ljubljana o tem, kdo se s predstavitvijo priročnika strinja, in dodala tudi pojasnilo svetnice Dedić o tem, da se z vsebino priročnika ne strinja, a da bi »z zavrnitvijo predstavitve posegli v temeljne svoboščine svetnika«. Iz elektronskega sporočila, ki ga v pritožbi prilaga pritožnica, je razvidno, da je pritožnica tako odgovorila tudi v sporočilu, ki ga je poslala vodji službe za organiziranje dela mestnega sveta MOL.

NČR še ugotavlja, da izraženo stališče do predstavitve priročnika samo po sebi ne more biti huda obtožba, zato ni ugotovilo kršitve 3. člena kodeksa.

Prav tako razsodišče meni, da novinarka ni zamolčala informacij, ključnih za razumevanje obravnavane teme, in torej ni kršila 4. člena. V članku je nedvoumno zapisala, da so na MOL-u zaprosili za mnenje svetniške klube in samostojne svetnike, in nato naštela, kateri klubi in svetniki so se s predstavitvijo strinjali in kdo je bil proti. Pri stališču pritožnice je novinarka povzela tudi njeno dodatno pojasnilo, ki je bilo navedeno v odgovoru, ki ji ga je posredoval MOL.

Novinarka je v članku korektno povzela uradni odgovor mestne občine Ljubljana, zato ni šlo za objavo nepotrjenih informacij, govoric ali ugibanja. NČR kršitve 5. člena zato ni prepoznalo.

Novinarka je v članku korektno navedla vir informacij. Ko v članku omenja stališča do predstavitve priročnika, je zapisala, da so za njihova mnenja svetniške klube in samostojne svetnike zaprosili na mestni občini. V članku ves čas citira uradno stališče MOL. Iz članka je povsem jasno razvidno, da je novinarka pridobila uradno izjavo Mestne občine Ljubljana, zato NČR ni prepoznalo kršitve 6. člena kodeksa.

Novinarsko častno razsodišče ni prepoznalo niti kršitve 12. člena kodeksa, saj je novinarka informacije za članek pridobila z uradnim vprašanjem Mestni občini Ljubljana, ki je na novinarsko vprašanje korektno in v roku odgovorila, novinarka pa je odgovor povzela v članku. Ne gre torej za nedovoljen način zbiranja informacij.