3. 7. 2025

Tim Prezelj proti Neži Novak, Družina

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče (v nadaljevanju NČR), skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije, Tatjana Pirc (predsednica), Jure Tepina, Sonja Merljak Zdovc, Nataša Štefe, Peter Merc, Igor Vobič (članice in člani) je na seji 12. 6. 2025 odločilo, da je novinarka Neža Novak kršila Kodeks novinarjev Slovenije (v nadaljevanju Kodeks).

Primer: Tim Prezelj proti Neža Novak, Družina

Pritožnik Tim Prezelj avtorici prispevka Neži Novak očita, da je v članku z naslovom »O LGBTQ+ se z otroki pogovarjajmo iskreno«, objavljenem 8. 8. 2024 v prilogi tednika Družina Naša družina, kršila 1., 4., 15., 20. in 21. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, ker je s svojo nekritično obravnavo tematike in navajanjem neresničnih dejstev, zavajanjem ter napačno kontekstualizacijo naj bi izkrivljala resnico in manipulirala z bralci, kompleksno, multidisciplinarno tematiko spola, spolne identitete in spolne usmerjenosti pa naj bi predstavila izrazito enostransko, brez ustrezne kontekstualizacije.

Svojih izjav ni podkrepila z neodvisnimi in strokovno neoporečnimi viri, hkrati pa niti iz konteksta ni moč jasno razbrati oziroma razumeti, da gre pri tem za mnenje novinarke in ne navajanje objektivnih in preverjenih dejstev, piše pritožnik, ki je prepričan, da je novinarka Kodeks kršila predvsem z naslednjim odlomkom:

»/…/ Po raziskavah se pri 1 na 20.000 zarodkov zgodi hormonska sprememba, zaradi katere se možgani in spolni organi ne razvijejo v skladu z genetsko zasnovo v telesu, kar posledično pomeni, da se moški počuti ujetega v žensko telo in obrnjeno. Ostali možni vzroki za istospolno usmerjenost so med drugimi spolne zlorabe v preteklosti, psihične in fizične zlorabe, hude travme, kot so nesreče, težke in neregulirane izgube pomembnih bližnjih itd. Ob tem ne gre spregledati, da ima v današnjem času izjemen vpliv na zmedo otrok in mladostnikov glede spolne identitete in spolnih odnosov družbeno mnenje in institucionalna vzgoja, ki je LGBTQ+ ne le propagira, temveč predstavlja kot napredno in modno. Otrokom jasno razložimo, da ti ljudje pogosto rešujejo svoje notranje stiske in iščejo pot iz trpljenja oziroma so žrtve manipulacij od posameznika oz. družbe.«

Novinarka je po mnenju pritožnika 1. člen kršila, ker očitno ni preverila informacij in jih postavila v ustrezen kontekst. Nikjer namreč ni navedla, za katere raziskave gre, kje lahko bralci preberejo več oziroma preverijo trditve o hormonskih spremembah, ki po njenih besedah povzročajo spolno disforijo. Prav tako ni navedla nobene raziskave oziroma vira, ki bi potrdil novinarkine trditve o tem, da je homoseksualnost posledica zlorab in spolne disforije. Trditve so v celoti neresnične, zavajajoče, brez ustrezne znanstvene podlage in s tem manipulativne ter škodljive, piše pritožnik.

Četrti člen naj bi kršila, ker je namerno ali nenamerno zamolčala ključne informacije, pomembne za razumevanje obravnavane tematike. Spolna identiteta in spolna usmerjenost sta zelo kompleksna pojma, njunega razvoja in dinamike namreč še vedno ne razumemo dobro, pojasnjuje pritožnik. »Vemo pa, da gre za popolnoma običajen del družbene in biološke variabilnosti, kar nenazadnje potrjuje tudi dejstvo, da homoseksualnost že od leta 2013 ni več del »Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders (DSM) 5« in s tem popolnoma depatologizirana oziroma tudi v medicinski stroki razumljena kot del splošne naravne variabilnosti.« Zlasti zadnji stavek oziroma kar poduk, kako naj odrasli pristopamo k pogovoru o spolnosti z otroki in kaj je v ozadju spolne usmerjenosti, je skrajno zavržen in diskriminatoren do spolnih manjšin, njihovih bližnjih in splošne populacije, pa tudi nestrokoven in neskladen s spoznanji pedagoške stroke in sodobnimi didaktičnimi usmeritvami.

Peti člen naj bi novinarka kršila, ker se od obravnavane teme nikjer ne distancira oziroma besedilo formulira na način, da ga je moč razumeti kot splošno resnico in ne njeno osebno mnenje oziroma prepričanje. »S tem manipulira z bralci in individualno, ideološko obremenjeno stališče, ki ni podprto z znanstvenimi dejstvi in konsenzom stroke, predstavlja kot splošno resnico oziroma objektivno dejstvo.« Novinarka, zatrjuje pritožnik, meša pojma spolna identiteta in spolna usmerjenost oziroma spolno disforijo označi kar kot enega od razlogov za homoseksualnost pri posamezniku. To je popolna neresnica in strokovno oporečen način poročanja.
Petnajsti člen Kodeksa naj bi kršila s trditvami, ki so jasno diskriminatorne do pripadnikov spolnih manjšin. Te neposredno označi kot žrtve zlorabe oziroma travmatizirane osebe zgolj na podlagi spolne usmerjenosti oziroma spolne identitete. Novinarka prav tako meša pojma spolna identiteta in spolna usmerjenost, iz besedila pa gre razumeti, da so vse transspolne osebe tudi homoseksualne oziroma, da sta homoseksualnost in transspolnost vedno posledici negativnih okoliščin, zlorabe oziroma negativnega dogodka. V povezavi z zadnjim stavkom je prispevek po mnenju pritožnika »celo skrajno škodljiv do otrok, saj nagovarja bralce in bralke, naj otroke vzgajajo v negativnem duhu do homoseksualnega vedenja (in s tem homoseksualcev_k) ter transspolnosti«.

Prispevek je po mnenju pritožnika zelo neposredno diskriminatoren do spolnih manjšin, ki so patologizirane, kljub temu, da je to v nasprotju z mnenjem tako medicinske kot ostalih relevantnih strok. S tem naj bi kršila 20. člen.

21. člen naj bi novinarka kršila, ker širi sovraštvo. Sicer na več mestih poudarja, da se prispevek in njegov negativen odnos do spolnih manjšin ne nanaša na osebe, temveč na dejanja. S tem manipulira, trdi pritožnik, kajti pri spolni usmerjenosti in spolni identiteti gre za del posameznikove osebnosti in tega, kar on ali ona je. Novinarka želi bralca prepričati, da nima nič proti osebi, ampak zgolj proti enemu od glavnih delov njegove biti, »kar je na nek način še bolj ponižujoče od neposredne osebne diskriminacije«. Novinarka hote ali nehote, navaja pritožnik, teme ni obravnavala kritično, kar je glede na samo naravo vsebine, ki je zelo kompleksna in občutljiva, toliko bolj problematično in lahko škodljivo vpliva na počutje in dobrobit posameznikov, ki so del določene spolne manjšine, kot tudi krepi nestrpnost družbe do teh posameznikov in celo spodbuja k pristranski vzgoji novih generacij.

Neža Novak je odgovorila.

Uvodoma je poudarila, da je bil v naslednji številki (št. 34, leto 2024) tednika Družina, v prilogi Naša družina, objavljen popravek, ki je korektno popravil stališča, ki so bila v prispevku narobe razumljena ali napačno razložena. Čudi jo, da je g. Prezelj na Novinarsko častno razsodišče naslovil svojo pritožbo kljub temu, da je v pritožbi uredništvu Naše družine zapisal, da bo to storil v primeru, če uredništvo ne bo objavilo popravka.

Popravek se je glasil takole: »V Naši družini št. 32–33 je bil objavljen prispevek »O LGBTQ+ se z otroki pogovarjajmo iskreno«. V poglavju »Ohranjajmo sočutje in empatijo« je prišlo do napake glede razumevanja pojmov istospolnosti, transspolnosti in interspolnosti. Zapis »hormonska sprememba, zaradi katere se možgani in spolni organi ne razvijajo v skladu z genetsko zasnovo v telesu, kar posledično pomeni, da se moški počuti ujetega v žensko telo in obrnjeno« se nanaša na t. i. intersex stanje– prirojena motnja v spolnem razvoju – in ne na istospolnost. To zelo redko stanje torej nima neposredne povezave z istospolno usmerjenostjo, kot je to mogoče razumeti iz konteksta poglavja, prav tako neugodne izkušnje iz otroštva niso odločilen dejavnik pri razvoju homoseksualnih preferenc. Uredništvo«
Novinarka pojasnjuje, da je v prispevku obravnavala občutljivo vprašanje, kako katoliški starši govorijo z otroki o LGBTQ+ temah, kar je za verujoče družine pogosto zahtevna tema, saj katoliška Cerkev ne zagovarja LGBTQ+ usmerjenosti. Prispevek zato »predstavlja pravico katoliške skupnosti, da se izraža o tej temi v skladu z lastnimi vrednotami in prepričanji, kar je ključno za svobodo govora v pluralistični družbi.« Dodaja, da v prispevku zagovarja »načela, ki so v skladu z antropološkimi izhodišči tednika Družina«.

Nadalje navaja, da je »tematiko podala iz zornega kota katoliške vere, ki – kot je splošno znano – ne sprejema LGBTQ+ kot del svoje dogme, vendar poziva k spoštovanju posameznikov, tudi kadar njihovega življenjskega sloga ne podpira.« Prispevek je po njenem mnenju pomemben, saj da omogoča glas tistim, ki želijo svoje otroke vzgajati v skladu z vrednotami vere in lastnimi prepričanji. Poudarja, da ni načrtno zavajala bralcev, temveč izrazila svoj pogled in pogled katoliške Cerkve, ki je – tako kot mnenja vseh državljanov – zaščiten z načelom svobode govora. Prispevek »ne sledi namenu nestrpnosti, temveč je njegov namen predvsem olajšati staršem pogovor o LGBTQ+ z otroki na način, ki je v skladu z njihovimi vrednotami«. Novinarka si bo, kot je zapisala, v prihodnje prizadevala za čim večjo jasnost in sočutje ter bo dodatno pozorna, da bodo prispevki o tako občutljivih vprašanjih podprti z ustreznimi viri, kadar gre za sklicevanje na klinične in znanstvene podatke.

1. člen Kodeksa
Novinarka poudarja, da so objavili popravek in s tem popravili napake, sicer pa da prispevek temelji na nauku ter splošno znanih prepričanjih katoliške vere in se nanaša na osebno izkušnjo katoliških staršev pri pogovoru z otroki o LGBTQ+ tematiki. Opozorila je tudi na elemente klinične prakse, v katerih zakonski in družinski terapevti ugotavljajo, da lahko izkušnje, ki jih posameznik doživi v otroštvu – še posebej travmatične ali stresne –, pomembno vplivajo na njegov osebnostni razvoj, kar vključuje tudi spolno identiteto in usmerjenost. Ob tem se je opirala na izsledke nekaterih raziskav in ugotovitve kliničnih strokovnjakov. Iz študij psihologov in terapevtov, kot so Bailey, Dunne in Martin (2000), ter nekaterih raziskav kliničnih psihologov (npr. Blanchard in Bogaert, 1996), ki proučujejo vpliv družinskih izkušenj na spolno identiteto, po njenem izhaja, da lahko negativne izkušnje, vključno z zlorabami, stresom ali družinsko disfunkcijo, vplivajo na spolni razvoj posameznika. »To ne pomeni, da so vzroki za spolno usmerjenost enoznačni ali enaki za vse posameznike; vendar pa klinična praksa zakonskih in družinskih terapevtov potrjuje, da negativne izkušnje v otroštvu lahko pomembno vplivajo na posameznikov razvoj, kar vključuje tudi razvoj spolne usmerjenosti in identitete. Iz tega sledi, da se članek opira na znanstveno dokazane trditve in da iz tega vidika ni zavajajoč.«

4. člen Kodeksa
Prispevek je bil, ponavlja novinarka, zasnovan kot usmeritev za katoliške starše in zato tematiko predstavlja skozi perspektivo katoliške vere. V tej luči je bil poudarek predvsem na vprašanjih, ki so relevantna za starše katoliškega prepričanja, pri čemer ni namenoma zamolčala nobenih ključnih informacij, temveč je sledila smernicam cerkvenega nauka. Prispevek ne prikriva informacij, temveč daje staršem napotke, kako odgovorno voditi pogovore s svojimi otroki, skladno s katoliško doktrino, ki bo – v nasprotju s tem, kar trdi pritožnik – spodbujala sprejemanje in ne marginaliziranje manjšine. Kot pravi, se zaveda, da bi se dalo podati mnogo več strokovnih informacij, ki bi bile v prid razumevanja tematike, a je žal prostor v članku omejen.

15. člen Kodeksa
Novinarka zatrjuje, da je v prispevku izrecno poudarila ljubeč in spoštljiv pristop k LGBTQ+ posameznikom ter spodbujala versko načelo, da »sodimo greh, ne grešnika.« V članku je poudarila, da zavrača diskriminacijo oseb, hkrati pa da katoliška Cerkev homoseksualnih dejanj ne odobrava, kar ne pomeni, »da kot skupnost zavračamo posameznike s homoseksualnimi, transseksualnimi ali drugimi nagnjenji«. V prispevku ostaja zvesta katoliškemu nauku, kar ne more biti obravnavano kot diskriminatorno, saj izraža zgolj stališče, ki ga katoliška Cerkev javno zavzema.

20. člen Kodeksa
V članku, odgovarja novinarka, je večkrat poudarila pomen ljubezni in spoštovanja do vseh posameznikov, ne glede na spolno usmerjenost in identiteto. Prispevek ne spodbija oseb LGBTQ+ skupnosti, temveč ponuja nasvete staršem katoliškega prepričanja, kako se pogovarjati z otroki o tej temi v skladu z vero. Namen prispevka je bil zmanjšati strah staršev in otroke opremiti z versko skladnimi informacijami, kar nikakor ne spodbuja nestrpnosti.

21. člen Kodeksa
Prispevek ne širi sovraštva, temveč izraža katoliško stališče, ki temelji na sočutju in spoštovanju, hkrati pa ohranja verske vrednote. Papeževo izjavo »Kdo sem jaz, da bi sodil?« je vključila kot poudarek empatije in naklonjenosti do LGBTQ+ oseb. »Prispevek starše spodbuja k ljubečemu in sočutnemu pristopu do otrok, ne glede na njihovo morebitno spolno usmerjenost ali mnenje, ki ga zagovarjajo sami ter svojim letom primerno. Tako pa prispeva tudi spodbudo k mirnejšemu in razumevajočemu okolju za pogovor o tej občutljivi temi.« Novinarka še dodaja, da »v kolikor sem kogarkoli osebno prizadela, se iskreno opravičujem, saj to res ni bil moj namen.«

SKLEP:

Neža Novak je kršila 1., 4., 20. in 21. člen, ni pa kršila 5. in 15. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev: Novinarka je v odlomku, ki ga navaja pritožnik, napisala, da istospolno usmerjenost lahko povzročajo »spolne zlorabe v preteklosti, psihične in fizične zlorabe, hude travme, kot so nesreče, težke in neregulirane izgube pomembnih bližnjih itd.« Ta trditev je strokovno oporečna in zato napačna. Novinarka še v popravku dopušča, da ima disforija, ki je »zelo redko stanje (hormonska sprememba, zaradi katere se možgani in spolni organi ne razvijajo v skladu z genetsko zasnovo v telesu)«, posredno povezavo z istospolno usmerjenostjo. Za to svojo trditev ne navaja ustreznih virov ali pojasnil. Razsodišče zato ugotavlja, da je kršila 1. člen.

Novinarka očitek o zamolčevanju ključnih informacij, potrebnih za razumevanje teme, zavrača s trditvijo, da je sledila smernicam Katoliške cerkve. Razsodišče pojasnjuje, da se o pravilnosti ali etičnosti katerihkoli smernic pri presoji primera ne opredeljuje. Poudarja pa, da zavezanost novinarja katerimkoli smernicam ne more biti argument oziroma opravičilo za napačno navajanje ali zamolčevanje ključnih informacij. Novinarka na podlagi informacij, s katerimi v navedenem odlomku in v celotnem prispevku istospolnost prikazuje kot produkt motenj v razvoju ali travmatičnih izkušenj, navaja, da so otroci glede spolne identitete in spolnih odnosov zmedeni zaradi mnenja družbe in institucionalne vzgoje, ki da jo propagira LGBTQ+. Istospolno usmerjeni naj bi bili žrtve manipulacij posameznikov oziroma družbe, pri čemer je iz konteksta razumeti, da so prav zato napačno, istospolno usmerjeni. Na podlagi tovrstnega sklepanja nato v prispevku daje napotke staršem, ki so sprti z znanstveno potrjenimi izsledki medicinske, psihološke in pedagoške stroke. Razsodišče se ni poglabljalo v vprašanje, ali so viri, ki jih navaja novinarka, verodostojni in strokovni. Dejstvo pa je, da je imela na voljo tudi vrsto nasprotnih, strokovno podprtih informacij s področja medicine, psihologije in pedagogike, v skladu s katerimi homoseksualnost že dolgo ne velja za patološki odklon od heteroseksualne norme. Te, drugačne informacije, ki so zlahka dostopne, in s katerimi bi zadostila načelu celovitosti poročanja, je novinarka zamolčala, čeprav so ključne za razumevanje občutljive in kompleksne teme.
Novinarka na očitke, da je kršila 5. člen Kodeksa, se pravi, da je objavila nepotrjene informacije, govorice ali ugibanja, ne da bi na to opozorila, ni odgovorila. Članek, kot rečeno, temelji na napačnih, nestrokovnih informacijah, meša disforijo (nelagodje, ki ga posameznik čuti zaradi spola, pripisanega ob rojstvu) z istospolno usmerjenostjo in transspolnostjo. Iz prispevka je razvidno, da se sklicuje na cerkvene smernice, po katerih da je treba ljudi, ki niso heteroseksualno usmerjeni, obravnavati sočutno, empatično, hkrati pa je treba njihovo spolno usmerjenost razumeti kot motnjo in kot grešno. Novinarka v odgovoru razsodišču omenja tudi nekatere raziskave, v katerih naj bi avtorji navajali, da negativne izkušnje, vključno z zlorabami, stresom ali družinsko disfunkcijo vplivajo na spolni razvoj posameznika. To ni sporno. Ne navede pa morebitnih raziskav, v katerih bi avtorji trdili, da je spolna usmerjenost sad negativnih izkušenj v otroštvu. Novinarka torej navaja podlage za svoje trditve, vendar pa so te strokovno oporečne oziroma napačne, za kar je bila sankcionirana v zvezi s 1. členom. Kršitve 5. člena NČR ni ugotovilo.

Novinarka ni kršila 15. člena. Članek je zvrstno mnenjski članek, kar dopušča več svobode pri interpretiranju, ne pa tudi navajanje napačnih informacij. Do tega se je NČR že opredelilo v zvezi s 1. členom.

Novinarka je kršila 20. člen Kodeksa. V članku spolne manjšine v nasprotju s spoznanji medicinske stroke patologizira. Med drugim zapiše: »Svet in družba nam želita vsiliti raznorazne »normalnosti«, ki naj bi jih v polnosti tolerirali«. Odstopi od heteroseksualne norme so torej po mnenju novinarke nenormalni. Staršem zato svetuje, naj otroke vzgajajo v spoštljivosti do istospolno usmerjenih vrstnikov in drugih ljudi, hkrati pa naj bi njihovo odstopanje od heteroseksualne norme prepoznavali kot nenormalno. Takšne trditve ustvarjajo sovražno okolje do ljudi, ki niso po meri določenih ideološko pogojenih stališč. Homoseksualno in transspolno usmerjene ljudi stigmatizirajo in jim s tem povzročajo trpljenje. Novinarka je kršila določbo 20. člena, ki določa, da se mora novinar izogibati spolnim stereotipom in drugim podrobnostim, ki so povezane s spolnimi nagnjenji.

Novinarka je kršila tudi 21. člen, ki sankcionira spodbujanje sovraštva in nestrpnosti v družbi. V svoj zagovor sicer navaja, da je v prispevku poudarjala ljubeč in spoštljiv pristop k LGBTQ+ posameznikom in versko načelo, da »sodimo greh in ne grešnika«. Novinarkin zagovor ne prepriča. Prav s tem, da na podlagi strokovno oporečnih informacij v homoseksualnosti, transspolnosti in drugih odstopanjih od heteroseksualne norme prepoznava »greh«, se pravi nemoralno, nesprejemljivo, nedopustno ravnanje, krepi odpor in nestrpnost družbe do teh ljudi, posredno pa širi tudi sovraštvo. S svojimi trditvami in komentarji po mnenju NČR ni »prispevala spodbude k mirnejšemu in razumevajočemu okolju za pogovor o tej občutljivi temi«. Nasprotno, z utrjevanjem stereotipa o nenormalnosti drugačnih spolnih usmerjenosti je spodbudila zgolj že prisotni negativni, odklonilni, sovražni odnos do pripadnikov LGBTQ+ skupnosti.

Gradivo primera
Obravnavani členi
Medij
Akterji
Povezane vsebine
Arhiv razsodb