Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (NČR), v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Brane Piano (podpredsednik) in Igor Vobič, Peter Merc, Vanja Tekavec, Sonja Merljak Zdovc ter Manica Janežič Ambrožič (članice in člani) je na dopisni seji, ki je potekala od 16. do 19. oktobra 2025 v zadevi Zagovornik načela enakosti proti Gašperju Stražišarju, novinarju Dnevnika, odločilo, da je novinar kršil Kodeks novinarjev Slovenije.
Primer: Zagovornik načela enakosti proti novinarju Gašperju Stražišarju
Zagovornik načela enakosti Republike Slovenije (pritožnik) novinarju Dnevnika Gašperju Stražišarju (novinar) v pritožbi s 3. 2. 2025 očita, da je v prispevku Naglavna ruta je ponekod še vedno težava na spletnem portalu Dnevnik.si 12. 1. 2025 in v časopisu Dnevnik 13. 1. 2025 kršil 1. in 5. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.
Novinar je med drugim navedel informacijo, ki jo je pripisal Varuhu človekovih pravic (varuh), da je pritožnik (zagovornik) v primeru domnevne diskriminacije študentke Fakultete za zdravstvene vede v Novem mestu, ki zaradi vere nosi naglavno ruto, skupaj z varuhom opozoril Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, da nošenje naglavne rute sodi v okvir svobode vesti v skladu z 41. členom Ustave, in predlagal, naj ministrstvo posreduje za spremembo internega pravilnika fakultete.
Pritožnik pravi, da si je novinar to »povsem izmislil«, saj pritožnik v tem primeru ni sodeloval z varuhom. Prijaviteljici diskriminacije je nudil svetovanje (dve pojasnili) in jo prosil, da ga seznani z odločitvijo fakultete oziroma vloži predlog za obravnavo diskriminacije, če bi bila končna odločitev zanjo neugodna. Pritožnik v postopek ni vpletal ne pristojnega ministrstva ne fakultete. Pritožniku je tudi znano, da varuh v odgovoru na novinarjeva vprašanja pritožnika ni omenjal. Novinarju zato očita kršitev 1. in 5. člena kodeksa in svojo pritožbo obširneje utemeljuje.
Pritožniku in – kakor je pritožnik izvedel kasneje – varuhu je novinar 8. 1. 2025 poslal vprašanja. Pritožnik mu je še istega dne pisno odgovoril. Po objavi prispevka so 17. 1. iz urada pritožnika zaradi netočnih informacij telefonirali novinarju. Novinar je povedal, da je informacijo o skupnem posredovanju pritožnika in varuha o tej zadevi pri ministrstvu prejel od varuha in vanjo ni dvomil. Na prošnjo pritožnika z 21. 1., da naj jim posreduje odgovor varuha, ki bi to potrdil, je novinar odgovoril, da je elektronsko sporočilo varuha že izbrisal. Pritožnik je zato odgovor varuha pridobili od varuha in ugotovil, da v odgovoru pritožnik ni omenjen.
Pritožnik trdi, da je novinar zato oba člena kodeksa kršil z naslednjimi navedbami:
– »Varuh in zagovornik sta prek Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije dosegla, da je fakulteta spremenila pravilnik.«
– »Kot so pojasnili v uradu Varuha človekovih pravic, sta se tako varuh kot Zagovornik načela enakosti na prijavljeni primer odzvala nemudoma in Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVZI) opozorila, da nošnja naglavne rute sodi v okvir svobode vesti iz 41. člena Ustave Republike Slovenije.«
– »Kot so za Dnevnik pojasnili na ministrstvu, Zakon o visokem šolstvu sicer prepoveduje kakršno koli diskriminacijo, vendar pa »je šlo v tem primeru za specifično situacijo – izvajanje kliničnih vaj, kjer morajo biti zagotovljeni določeni pogoji«. Ker se tako varuh kot zagovornik s pojasnilom MVZI nista strinjala, sta predlagala, naj MVZI posreduje pri fakulteti za zdravstvene vede v Novem mestu in doseže, da fakulteta spremeni interni pravilnik ter se tako zagotovi pravico do enake obravnave, kot velja na vseh drugih fakultetah.«
Pritožnik poudarja, da je novinar »navajal stvari o zagovorniku, ki se niso zgodile«. Pritožnik se namreč v tem primeru ni obrnil na ministrstvo niti sam niti v sodelovanju z varuhom. Pritožnik oz. Zagovornik načela enakosti pritožbo zaključuje s pojasnilom, da si prizadeva, da javnost pozna njegove pristojnosti in način delovanja, tovrstne netočne informacije pa škodijo sistemu varstva pred diskriminacijo, ker prikazujejo neobstoječe in neresnične načine delovanja institucije. Napačna predstava o vlogi posameznih institucij pa v javnosti znižuje razumevanje sistema varstva pred diskriminacijo.
Pritožnik je pritožbi priložil sporni prispevek, svoj odgovor novinarju in varuhov odgovor novinarju.
Novinar je na pritožbo odgovoril
Novinar pojasnjuje, da je prispevek pripravljal dalj časa. Namesto odgovora na vprašanja, ki jih je poslal januarja, je prejel klic predstavnika službe za stike z javnostmi Zagovornika načela enakosti. Pojasnil je, da so primer res prejeli in študentki svetovali. Obenem ga je opozoril, da so imeli v zadnjih letih vrsto prijav glede domnevne diskriminacije s področja zaposlovanja in dela ter dejal, da bi bilo o tem smotrno še kaj pisati. Zatem mu je po elektronski pošti poslal nekaj nedavnih primerov. Gre za pošto, ki jo je pritožnik priložil kot odgovor novinarju.
Z vprašanji se je obrnil tudi na Varuha človekovih pravic in izvedel, za katero fakulteto gre, zato je vprašanja poslal tudi na Fakulteto za zdravstvene vede Univerze v Novem mestu in na Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Opravil je tudi več telefonskih pogovorov.
Novinar piše, da je na podlagi pridobljenih informacij »sklepal, da sta varuh in zagovornik skupaj dosegla, da so na fakulteti študentki omogočili obiskovanje medicinskih vaj, ne da bi pri tem morala sneti naglavno ruto«. Dan po objavi prispevka ga je 13. 1. 2025 poklical sodelavec zagovornikove službe za odnose z javnostmi in mu pojasnil, da je naredil napako, da se zagovornik in varuh nista skupaj lotila reševanja primera, da zagovornik ni komuniciral z ministrstvom, saj mu funkcija dovoljuje le svetovanje osebam, ki podajo pritožbo ter da je spremembo dosegel varuh.
Novinar je napako priznal, se opravičil in svetoval, naj uredništvu pošljejo zahtevek za popravek, uredništvo pa ga bo v skladu z Zakonom o medijih objavilo v časopisu in na spletu. Predstavnik zagovornika je dejal, da popravka ne bodo podali.
Predstavnik zagovornikove službe ga je znova klical 21. 1. in prosil, naj mu posreduje odgovor varuha na novinarsko vprašanje. Novinar mu je odgovoril, da e-poštnih sporočil ne hrani tako dolgo in da ni običajno, da bi korespondenco z določeno ustanovo posredovali tretji osebi, ker bi to bilo »skrajno neetično in nepošteno«.