Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Brane Piano (podpredsednik), Sonja Merljak Zdovc, Damijana Žišt, Manica Janežič Ambrožič, Peter Merc, Jure Tepina (članice in člani), je na dopisni seji, ki je potekala od 22. do 27. 10. 2025 v primeru Gregor Pečan proti Špeli Ferlin, novinarki Dnevnika, sprejelo razsodbo, da je novinarka kršila Kodeksa novinarjev Slovenije. Ranka Ivelja se je izločila iz odločanja o primeru.
Primer: Gregor Pečan proti novinarki Dnevnika Špeli Ferlin
Gregor Pečan, zanj odvetnica Rosana Lemut Strle iz Odvetniške pisarna Lemut Strle (v nadaljevanju pritožnik), se je pritožil zaradi prispevka »Razrešili ravnatelja, ki je otipaval učiteljice«, ki je bil objavljen 14. 1. 2025 na spletnem portalu dnevnik.si.
Pritožnik novinarki očita, da je z objavo prispevka kršila 1. , 2. , 3. , 5. , 6 in 10. člena Kodeksa novinarjev Slovenije (kodeks).
Po besedah pritožnika je novinarka 1. člen kodeksa kršila, ker po njegovih besedah ne držijo navedbe iz prispevka, da naj bi »pritožnik otipaval učiteljice za prsi, mednožje, po zadnjici, v pisarni, na hodniku, v zbornici, v učilnici, če so se mu uprle, pa jim ni odobril izobraževanj, jim je znižal oceno delovne uspešnosti ali jih podobno oviral.« Pritožnik še navaja, da novinarka ni preverjala, ali zapisano drži, oziroma je »domnevno povzemala besede odrasle (polnoletne) osebe, glede katerih nima dolžnosti varovanja identitete po 22. členu kodeksa.« Dodaja, da naj bi skrb za verodostojnost zapisanega terjala, da »avtorice zapisov prosi za soglasje k razkritju njihove identitete ter podane navedbe preveri.«
2. člen je po besedah pritožnika kršila, ker je »namerno in vede žaljivo pisala o pritožniku«, da je »razrešen ravnatelj, ki je otipaval učiteljice.« Dodaja še: »Novinarka hude očitke, ki bi pomenili po vsebini kaznivo dejanje kršitve spolne nedotakljivosti, bralcu predstavi kot dejstvo in resnico. Pri tem stori to na tako pavšalen način, da pri bralcu namerno zbudi vtis, da je pritožnik množično in vsepovprek otipaval učiteljice in jih, če so se uprle, oviral pri njihovem delu.«
3. člen je po besedah pritožnika kršila, saj novinarka pred objavo ni poiskala odziva pritožnika na hude obtožbe, kar očitek o kršitvi spolne nedotakljivosti zaposlenih je. Pred objavo prispevka z dne 14. 1. 2025 je pri pritožniku iskala le odziv na razrešitev z mesta ravnatelja.
5. člen je novinarka po besedah pritožnika kršila, ker je navedbe glede otipavanja predstavljala kot dejstvo. Kot dejstvo je predstavila tudi posledice, ki so jih domnevno utrpele učiteljice, ki so se pritožniku uprle. Novinarka je zapisala: »Ravnatelj je učiteljice, ki so se mu poskušale upreti, začel ovirati pri njihovem delu. Nekaterim je onemogočal dodatno izobraževanje, druge pa opominjal, naj bodo hvaležne, da še imajo službo. Vse so nam povedale, da jim je ravnatelj znižal oceno delovne uspešnosti.« Pritožnik dodaja, da se je novinarka odločila verjeti učiteljicam, ki jih ni razkrila oziroma je pustila, da so anonimne; bralcev pri tem ni opozorila, da piše o nepotrjenih informacijah. Po mnenju pritožnika ne zadošča zgolj dostavek, »da je policija v zvezi s tem vodila predkazenski postopek, ki se je zaključil z oddajo poročila tožilstvu,« saj bralcu ni predstavila njegovega pomena, da se postopek po besedah pritožnika s poročilom »zaključi (tudi), kadar policija iz v policijski preiskavi zbranih obvestil ne odkrije ali ugotovi dovolj verjetnega razloga za sum, da je bilo kaznivo dejanje storjeno oziroma da ga je storila določena oseba.«
6. člen je po besedah pritožnika kršila, ker »pri tako hudih obtožbah in v takšnih okoliščinah«, kot je obtožba za spolno nadlegovanje in maščevanje tistim, ki so mu to oteževale, ni navedla vira informacij.
10. člen je novinarka po besedah pritožnika kršila, ker je v naslovu »Razrešili ravnatelja, ki je otipaval učiteljice« potvorila vsebino, saj se »aktualnost prispevka nanaša na razrešitev pritožnika z mesta ravnatelja, ki jo je svet zavoda sprejel 13.1.2025. Novinarkino pisanje o domnevnem spolnem nadlegovanju na šoli Dol pri Ljubljani, pri čemer so bili domnevni očitki policiji posredovani v letu 2021, postopek pa že zaključen s poročilom policije, ni v nobeni zvezi z razlogi za razrešitev pritožnika.« Pritožnik dodaja: »Pritožnik ni bil razrešen z mesta ravnatelja, zato ker je otipaval učiteljice, kot novinarka sporoča bralcu, pač pa je svet zavoda razrešitev naslonil na povsem druge razloge, ki jih sicer novinarka v prispevku na kratko tudi povzema. Takšen naslov je namerno zavajajoč in za pritožnika žaljiv ter bralca namerno vodi k zaključku, da je bil pritožnik razrešen zaradi spolnega nadlegovanja učiteljic – sodelavk.«
Novinarka Špela Ferlin je odgovorila na pritožbo.
Pojasnjuje, da je v seriji člankov o nekdanjem ravnatelju Gregorju Pečanu predstavila zgodbe desetih učiteljic, ki so bile deležne nadlegovanja in ravnateljevih dejanj s spolno konotacijo. Učiteljice, ki so ji svoje zgodbe zaupale, so želele, da njihove identitete ne bi razkrili, saj je šlo za občutljivo temo. Številne med njimi o tem niso govorile niti z najbližjimi družinskimi člani. Skrbelo jih je tudi, da bi razkritja lahko negativno vplivala na njihovo delo in zasebno življenje.
Glede kršitve 1. člena odgovarja, da ga ni kršila, saj da je točnost informacij preverila pri različnih sogovornicah, ki med seboj niso bile povezane. Med drugim so ji nekatere pokazale tudi sms sporočila, ki jim jih je poslal ravnatelj. Po besedah novinarke ta sporočila potrjujejo navedbe učiteljic.
Očitano kršitev 2. člena je novinarka povezala z očitano kršitvijo 10. člena. Pojasnila je, da naslova sama ni napisala in da je bil ta po njenem posredovanju kasneje spremenjen.
Novinarka glede kršitve 3. člena odgovarja, da ga ni kršila, saj je z ravnateljem Gregorjem Pečanom večkrat govorila tako o poskusih razrešitve in razrešitvi kot o očitkih spolnega nadlegovanja, in mu predstavila zgodbe učiteljic; komunicirala sta tudi prek elektronske pošte. »Z njim sem v času, ko sem pisala o tej temi, večkrat govorila po telefonu, in sicer 20. septembra, 3. oktobra, 7. oktobra, 18. novembra, 5. decembra in 14. januarja. Večkrat sva tudi komunicirala po elektronski pošti, v primeru članka o domnevnem spolnem nadlegovanju sem mu izjavo, ki sem jo nato uporabila, poslala v potrditev na elektronski naslov.«
Njegove odgovore je v prispevke vključila, zato po njenih besedah očitki, da pritožnik ni imel možnosti, da bi se soočil s hudo obtožbo, ne držijo. Nikjer v prispevku tudi ni zapisala, pravi novinarka, da naj bi ravnatelj »množično in vsepovprek otipaval učiteljice«. V delu prispevka, kjer je napisala, da je potekala policijska preiskava, je, kot pravi, jasno zapisala, da je policija postopek zaključila z oddajo poročila na tožilstvo.
Novinarka tudi pravi, da je v svojih prispevkih o ravnatelju večkrat jasno zapisala, da gre za zgodbe, ki so ji jih zaupale učiteljice in nekdanje sodelavke, zato ni kršila 5. člena Kodeksa.
Ne strinja se niti z očitki, da naj bi kršila 6. člen Kodeksa, saj je v prispevku pojasnila, zakaj identitete učiteljic ni razkrila, in pojasnila, da jih je uporabila kot vire. Prav tako se ne strinja z navedbami, da gre pri nadlegovanih učiteljicah za osebe, ki niso bile v razmerju podrejenosti do pritožnika – ravnatelj je bil namreč v teh primerih njihov nadrejeni. »Tudi očitki, da gre za stare obtožbe, se mi ne zdijo primerni, saj menim, da je na takšna ravnanja treba opozarjati tudi, če so se zgodila v preteklosti – večina dejanj se je dogajala do leta 2022.«