3. 2. 2026

Odvetniška družba Zidar Klemenčič proti Niki Kunaver, Ediju Pucerju in Žani Vertačnik, POP TV

Razsodba/Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (NČR), v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Brane Piano (podpredsednik), Nataša Štefe, Sonja Merljak Zdovc, Manica Janežič Ambrožič in Ranka Ivelja (članice) je na seji 22. 1. 2026 v primeru Odvetniška družba Zidar Klemenčič proti Niki Kunaver, Ediju Pucerju in Žani Vertačnik, POP TV, sprejelo odločitev (za člane novinarskih organizacij razsodbo, za nečlane stališče), da novinarji niso kršili Kodeksa novinarjev Slovenije. Jure Tepina se je izločil iz odločanja o primeru.

Primer: Odvetniška družba Zidar Klemenčič proti Niki Kunaver, Ediju Pucerju in Žani Vertačnik, POP TV

Odvetniška družba Zidar Klemenčič (pritožnica) se pritožuje zoper Niko Kunaver, Edija Pucerja in Žano Vertačnik zaradi novinarskih prispevkov v oddajah 24UR na POP TV, objavljenih 13. 4. 2025, 14. 4. 2025 in 15. 4. 2025.

Povzetek pritožbe

13. 4. 2025 je bil v oddaji 24UR, v rubriki Fokus, objavljen prispevek novinarke Nike Kunaver z naslovom »24UR FOKUS: DOPUSTI, KUPČIJE, BOLNIŠNICA – VEZNI ČLEN JE POSLOVNEŽ TOMAŽ SUBOTIČ«, 14. 4. 2025 je bil v oddaji 24UR objavljen prispevek z naslovom »Dopusti premierja Goloba – Subotič odstopil s položaja« avtorice Žane Vertačnik, 15. 4. 2025 pa je bil v oddaji 24UR objavljen prispevek z naslovom »Ostro tudi Rajko Pirnat – Golob kršil določbo o prejemanju daril«.

Pritožnica piše, da iz prispevkov neresnično izhaja, da so odvetniške storitve, opravljene za tretjo osebo, zaračunali Splošni bolnišnici Celje (SB Celje), in trdi, da je Odvetniška družba Zidar Klemenčič SB Celje zaračunala samo storitve, opravljene za to bolnišnico.

Novinarka Nika Kunaver je pritožnici 26. 3. 2025 poslala sporočilo, da pripravlja prispevek, v katerem bodo govorili tudi o pravnih storitvah, ki jih pritožnica opravlja za SB Celje in Psihiatrično kliniko Ljubljana (UPKL), zato jo je prosila za intervju pred kamero. V sporočilu je nanizala tudi iztočnice za pogovor.

Pritožnica piše, da prošnji za snemanje niso ugodili, ker gre za zadeve, povezane z zastopanjem njihovih strank in ker so se »zaradi slabih izkušenj z novinarko Niko Kunaver, ko je podane izjave jemala iz konteksta in uporabila na način, da je bila javnost napačno obveščena v primeru drugih vsebin« odločili, da se na novinarkina vprašanja odzovejo pisno.

3. 4. 2025 je pritožnica poslala novinarki elektronsko sporočilo, v katerem je zapisala, da zavrača »insinuacije, ki izvirajo iz vašega vprašanja o zaračunavanju storitev in so žaljive tako za odvetniško pisarno kot osebe, ki jih navajate«. Pritožnica je še navedla, da so SB Celje skladno s pogodbo zaračunavali samo storitve, opravljene za SB Celje, UPKL pa skladno z naročilom zaračunavali samo storitve, opravljene za UPKL.

Pritožnica novinarki Niki Kunaver očita kršitev 3. člena kodeksa (Kodeks novinarjev Slovenije), ker je bila v prispevku, objavljenem 13. 4. 2025, izrečena huda obtožba na račun Odvetniške družbe Zidar Klemenčič, da je SB Celje obračunavala storitve, opravljene za tretjo osebo, nikjer pa ni bilo izpostavljeno, da je pritožnica izrecno zapisala, da so SB Celje skladno s pogodbo zaračunali samo storitve, opravljene za SB Celje.

Pritožnica še navaja, da je novinarka Kunaver pred objavo ni soočila z očitkom, ki je bil predstavljen v prispevku, da je bilo Splošni bolnišnici Celje obračunano pravno mnenje, pripravljeno za g. Subotiča (v višini 2405 evrov). Tega konkretnega vprašanja v sporočilu, ki jim ga je posredovala novinarka 26. 3. 2025, ni bilo, trdi pritožnica, po njenem mnenju gre za hudo obtožbo, na katero novinarka ni pridobila odziva, zato ji pritožnica očita kršitev 3. člena kodeksa.

Pritožnica zatrjuje, da je novinarka Kunaver kršila 1. člen kodeksa, ker je kljub pojasnilu pritožnice, da je SB Celje zaračunala samo storitve, opravljene za SB Celje, v prispevku objavila napačno sporočilo, da je pritožnica storitve za tretjo osebo obračunala Splošni bolnišnici Celje, kar po njenem prepričanju pomeni, da ni preverila točnosti zbranih informacij in je javnosti posredovala napačno informacijo. Novinarki očita še, da ni preverila svojih navedb, kaj konkretno so obračunali bolnišnici z računom, ki so ga objavili v prispevku. Tudi v tem primeru je po prepričanju pritožnice novinarka kršila 1. člen kodeksa.

Z navedbo o spornih praksah odvetnice Nine Zidar Klemenčič v napovedi prispevka pa je bil po prepričanju pritožnice kršen tudi 2. člen kodeksa, poleg tega pa so, še piše v pritožbi, »tovrstne trditve, da smo odvetniške storitve, opravljene za tretjo osebo, obračunali SB Celje, objektivno in subjektivno žaljive«.

Ker je bil v prispevku, objavljenem 13. 4., naveden le del odziva pritožnice na poslana novinarkina vprašanja, za povprečnega gledalca pa ni pa bilo izpostavljenega bistvenega sporočila, da je omenjena odvetniška družba zaračunala samo storitve, opravljene za SB Celje, je pritožnica v tem prepoznala tudi zamolčanje informacij, ključnih za razumevanje obravnavane teme, po njenem prepričanju je novinarka Kunaver s tem prekršila 4. člen kodeksa.

Pritožnica voditelju informativne oddaje Ediju Pucerju očita, da je v napovedi prispevka, objavljenega 13. 4. 2025, z izjavo: »Dva meseca po razkritju spornih praks odvetnice Nine Zidar Klemenčič …« kršil 2. člen kodeksa. Pritožnica piše: »V očeh povprečnega gledalca obvestilo o spornih praksah odvetnice Nine Zidar Klemenčič, ki je večinska lastnica in zakonita zastopnica Odvetniške družbe Zidar Klemenčič o.p., d.o.o., ki se jo v prispevku izpostavlja glede obračunavanja storitev SB Celje, vzbuja vtis o njegovi resničnosti. Očitek o spornih praksah je objektivno in subjektivno žaljiv, še zlasti v primeru, ko je neresničen,« je zapisala pritožnica, ki dodaja, da so bile sporne prakse predstavljene kot konstrukt medija ob predvajanju posnetkov pogovorov o odvetnici Nini Zidar Klemenčič, »pri čemer so posnetki v celoti neverodostojni, očitki, izjavljeni v njih, pa neresnični«. Pritožnica piše, da jih je oseba, ki je v teh pogovorih sodelovala, v celoti preklicala in pojasnila okoliščine izsiljevanja v povezavi s temi izjavami, pri tem navaja intervju z Lukom Založnikom (Reporter, 10. 3. 2025). Kljub temu je POP TV »navedbe o spornosti praks ponovno predvajal, in to v trdilni obliki«. Ker voditelj pri omembi spornih praks ni opozoril, da objavlja nepotrjene informacije, govorice ali ugibanja, je, piše pritožnica, kršil 5. člen kodeksa. Če pa je šlo v konkretnem primeru za stališče novinarja, pri čemer napovednik prispevka v oddaji ni ustrezno mesto za podajo stališč, pa je v tem primeru kršil 15. člen kodeksa, ker je bilo sporočilo objavljeno kot informacija, kot dejstvo, ki pa to ni, in tudi ni razvidno, da je šlo za komentar. Pritožnica ocenjuje očitek o spornih praksah za hudo obtožbo, zato je po njenem mnenju Edi Pucer, ker ni poskušal pridobiti odziva pritožnice na hudo obtožbo, kršil 3. člen, ker pa so bile z omembo spornih praks posredovane javnosti napačne informacije, je po prepričanju pritožnice kršil tudi 1. člen kodeksa.

V prispevkih Žane Vertačnik, objavljenih 14. 4. in 15. 4. 2025, je bil, piše v pritožbi, ne glede na pojasnilo pritožnice, da so SB Celje zaračunali le storitve, opravljene za SB Celje, »objavljen napačen konstrukt, da smo storitve za tretjo osebo obračunali SB Celje«. S tem je novinarka Vertačnik po mnenju pritožnice kršila 1. člen, ki določa, da so novinarji dolžni preverjati točnost zbranih informacij in se izogibati napakam. Pritožnica svoj očitek utemeljuje tudi s tem, da je po objavi prvega prispevka na 24UR SB Celje odgovoru na novinarska vprašanja priložila specifikacijo računa, po čemer pritožnica sklepa, da je bila po objavi na STA tudi Žana Vertačnik seznanjena, da so bile obtožbe, objavljene v prispevku 13. 4. 2025, neresnične, a je kljub temu v svojih prispevkih ponavljala očitke, ki so opisani v pritožbi. Ker novinarka Žana Vertačnik pritožnice pred objavo obeh prispevkov ni kontaktirala in ni poskušala pridobiti njenega odziva na objavljene hude obtožbe, ker ni izpostavila odziva pritožnice, ki so ga posredovali Niki Kunaver, je po prepričanju pritožnice kršila 3. člen.

Pritožnica poudarja, da so novinarji prejeli specifikacijo, iz katere izhaja, da je bilo z objavljenim računom obračunano pravno mnenje, ki ni bilo opravljeno za tretjo osebo, temveč za SB Celje. Ker so trditve, da je odvetniške storitve, opravljene za tretjo osebo, obračunala SB Celje, zanjo objektivno in subjektivno žaljive, je, piše pritožnica, v obeh prispevkih (14.4. in 15.4.) novinarka kršila 2. člen kodeksa. Ker v teh prispevkih ni bil objavljen odziv Odvetniške družbe Zidar Klemenčič, da so SB Celje skladno s pogodbo zaračunali samo storitve, opravljene za SB Celje, je po mnenju pritožnice kršila tudi 4. člen kodeksa.

Novinarki Nika Kunaver in Žana Vertačnik ter novinar in voditelj Edi Pucer so odgovorili na pritožbo.

V zvezi z očitki na račun prispevka, objavljenega 13. 4. 2025, ki ga je pripravila novinarka Nika Kunaver, so zapisali, da se obtožbe nanašajo predvsem na SB Celje, saj gre za državno bolnišnico, ki deluje z javnimi sredstvi in ima pri porabi državnega denarja dolžnost delovati zakonito. Na SB Celje so prvo novinarsko vprašanje naslovili že 31. januarja 2025, spraševali so: »Kaj konkretno je odvetniška pisarna Nine Zidar Klemenčič opravljala za celjsko bolnišnico?« Iz bolnišnice niso prejeli konkretnega odgovora, zato so jim 6. 2. 2025 ponovno poslali dopolnjeno novinarsko vprašanje z zahtevo po podrobnih podatkih o konkretnih poslih, ki jih je za SB Celje opravljala Odvetniška družba Zidar Klemenčič. Tudi na to vprašanje niso dobili odgovora, zato so 7. februarja vložili zahtevo po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja.

7. marca 2025 so iz SB Celje prejeli odločbo, s katero je bila večina zahtevanih podatkov zavrnjena. Večji del vsebine specifikacij računov je bil zakrit, zato ni bilo razvidno, katere konkretne pravne storitve je opravila odvetniška pisarna Zidar Klemenčič.

Zoper odločbo so vložili pritožbo pri informacijski pooblaščenki, ker so bili prepričani, da gre za dokumente javnega značaja, saj je šlo za porabo javnih sredstev. Te podatke so zahtevali, ker so v uredništvu prejeli elektronsko komunikacijo med takratnim predsednikom sveta zavoda SB Celje Tomažem Subotičem, tedanjim v. d. direktorja bolnišnice Draganom Kovačičem ter odvetnico Nino Zidar Klemenčič. Ta komunikacija razkriva možno sporno prakso v zvezi s pridobivanjem pravnega mnenja za potrebe zasebnih poslov Tomaža Subotiča. Na podlagi zanesljivih informacij (vira tudi Novinarskemu častnemu razsodišču ne morejo razkriti, so zapisali novinarji) Tomaž Subotič za omenjeno pravno mnenje ni plačal, »kar je po objavi prispevkov novinarki Niki Kunaver na sestanku 15. maja 2025 potrdil tudi sam«, piše v odgovoru, v katerega so novinarji vključili tudi prejeto komunikacijo med Tomažem Subotičem, Draganom Kovačičem in Nino Zidar Klemenčič.

5. decembra 2022 je Tomaž Subotič posredoval Draganu Kovačiču elektronsko sporočilo, v katerem ga prosi za posredovanje pri pravnem mnenju: »Dr. Dragan, kot sva govorila. Prosil bi za mnenje glede komentarja v drugi točki in to do vključno srede – v četrtek je seja NS. Sedanji direktor je star že 72-73 let, prejšnjo pogodbo je sklenil z prejšnjim predsednikom NS, jaz sem novi in mu je nočem podaljsati – bilo bi nehigiensko./…/ Hvala, Tomaž«

Deset minut pozneje Kovačič pravno mnenje po elektronski pošti naroči pri Nini Zidar Klemenčič: »Zdravo Nina! Prosim te, če lahko do srede podaš mnenje na tale problem, za katerega me je zaprosil predsednik sveta zavoda.«

Odvetnica Nina Zidar Klemenčič je Kovačiču odgovorila: »Zdravo. Seveda. Pripravimo. Na zadevi bo delala odv. xxxxxx. Na koga pri vas se lahko obrne, če bo imela kakšno vprašanje?«

Kovačič Nini Zidar Klemenčič odgovori: »Lahko kar name. Hvala ti. LP, D.«

Naslednji dan je bilo pravno mnenje pripravljeno. Nina Zidar Klemenčič je napisala Draganu Kovačiču: »Zdravo, spodaj strnjeno odgovori na vprašanja gospoda Subotiča. V priponki še celo pravno mnenje. Če ima še kakršno koli vprašanje, me lahko pokliče in se dogovoriva. Hvala in lp Nina /…/«

Na očitke pritožnice, da naj bi iz prispevkov izhajalo, da je Odvetniška pisarna Zidar Klemenčič storitve za tretjo osebno zaračunala SB Celje, novinarji odgovarjajo, da tega v prispevku nikoli niso trdili, so si pa zastavili vprašanje, ali to pomeni, da je pravno mnenje za Subotičeve zasebne namene plačala tretja največja bolnišnica v državi, in, ali je prav zaradi te usluge Kovačič od Subotiča dobil podporo za polni direktorski mandat. Novinarji v odgovoru pojasnjujejo, da taka vprašanja niso žaljiva, zlonamerna ali senzacionalistična, temveč utemeljena in nujna za razumevanje ravnanja vpletenih akterjev, med katerimi sta direktor javne bolnišnice in njegov takratni nadzornik.

Dva tedna po pridobitvi pravnega mnenja je SB Celje z Odvetniško družbo Zidar Klemenčič sklenila pogodbo o pravnem svetovanju. Pogodba, ki je bila sklenjena 21.12. 2022, v 10. členu določa, da velja retroaktivno, od 1. 12. 2022 dalje. Pogodba je tako zajela tudi časovno obdobje, ko je bilo pripravljeno omenjeno pravno mnenje za Subotiča.

Novinarji pojasnjujejo, da Nina Zidar Klemenčič zasebno zastopa tako direktorja bolnišnice Dragana Kovačiča kot tudi takratnega predsednika sveta zavoda Tomaža Subotiča, kar sta mediju oba tudi osebno potrdila. »Že dejstvo, da je državna bolnišnica sklenila pogodbo z odvetnico, ki zasebno zastopa njenega direktorja in predsednika sveta zavoda, je – milo rečeno – nenavadno in poročanje o tem je absolutno v javnem interesu,« so zapisali novinarji v odgovoru na pritožbo.
Po podatkih Erarja je Odvetniška pisarna Zidar Klemenčič od dec. 2022 do maja 2025 od SB Celje prejela 357 764,71 EUR. Glede na višino zneska in naravo odnosa med vpletenimi posamezniki je poročanje o tej zadevi nedvomno v javnem interesu, še dodajajo novinarji.

26. marca 2025 so Nini Zidar Klemenčič med drugim zastavili tudi naslednje vprašanje: »Ste za SB Celje kadarkoli zaračunali odvetniške storitve, ki ste jih zasebno opravili za g. Subotiča ali za g. Dragana Kovačiča?«

»Navedbe pritožnice, da so v prispevku trdili, da je bilo pravno mnenje plačano z računom št. 7/2023, so neresnične, saj kaj takega nikoli nismo trdili,« odgovarjajo novinarji. V prispevku je bilo rečeno: »Le dva tedna po tem, ko je bilo pravno mnenje spisano, je bolnišnica z odvetniško družbo Zidar Klemenčič sklenila pogodbo o pravnem svetovanju, ki je – pozor – veljala za nazaj. Iz prvega računa, ki ga je Zidar Klemenčič izdala bolnišnici, je razvidno, da je tej zaračunala tudi pravno mnenje v vrednosti dobrih 2400 evrov. /…/«

Novinarji odgovarjajo, da je bil v prispevku objavljen celoten dokument s pisnim odgovorom pritožnice, ki jim očita, da so objavili le del njene pisne izjave. »Vsak gledalec, ki bi ga vsebina podrobno zanimala, bi ga lahko prebral,« so zapisali in dodali, da je bil posebej izpostavljen prav tisti del odgovora, za katerega pritožnica trdi, da ni bil prikazan.

Novinarji zavračajo vse očitke, da je bil prispevek osebno žaljiv ali da bi zamolčali informacije, ključne za razumevanje teme. Ker pritožnica sploh ne navaja, katere trditve naj bi bile zanjo osebno žaljive, ker ne pojasni, katere informacije naj bi bile izpuščene, se novinarji na te očitke ne morejo odzvati, so zapisali v odgovoru, v katerem poudarjajo, da pritožnica ni posredovala dokaza, da državna bolnišnica morebiti ni bila oškodovana. »Edini verodostojni dokaz, ki bi lahko ovrgel tovrstne dvome, bi bilo potrdilo o plačilu omenjenega pravnega mnenja s strani Tomaža Subotiča. Takšno potrdilo pa ne obstaja, saj je Subotič na sestanku z novinarko sam potrdil, da za pravno mnenje ni plačal.«

Na pisanje pritožnice o tem, da prošnji novinarke Kunaver za snemanje pred kamero niso ugodili zaradi slabih izkušenj, ker je izjave jemala iz konteksta, novinarji ugotavljajo, da je to subjektivna ocena pritožnice, ki je ni podkrepila z nobenim dokazom in da zoper Niko Kunaver nikoli ni bil sprožen postopek, s katerim bi presojali kaj takega.

Prispevka Žane Vertačnik, objavljena 14. in 15. 4. 2025, sta logično nadaljevanje novinarsko-raziskovalnega dela v okviru rubrike 24UR Fokus, ki je bila predvajana 13. 4. 2025. Zgodbo so nadaljevali tudi zato, ker je SB Celje razkrila vsebino specifikacije enega od zahtevanih računov, ki jih novinarki Kunaver ob pripravi prispevka, objavljenega 13. 4. 2025, ni bila pripravljena razkriti.

Žana Vertačnik je na SB Celje 14. 4. 2025 naslovila naslednji vprašanji: »Ali je pravno mnenje, ki ga je Subotič potreboval za eno od družb, kjer je nadzornik, plačala celjska bolnišnica? Ali lahko zagotovite, da noben pravni posel, ki ga je plačala celjska bolnišnica, ni bil povezan s poslovnimi aktivnostmi Subotiča? /…/«

Odgovor SB Celje na vprašanja, poslana ob 10.56, je novinarka Vertačnik prejela ob 18.19, tik pred oddajo, a ga je kljub temu vključila v prispevek, povedala je: »Rubrika 24UR Fokus je namreč razkrila še, da naj bi celjska bolnišnica plačala za pravne storitve znane odvetniške družbe Nine Zidar Klemenčič tudi za zasebne Subotičeve posle. Kar so v celjski bolnišnici za našo televizijo zanikali tik pred oddajo.«

Vprašanje, kdo je poravnal strošek za omenjeno pravno mnenje, ostaja neodgovorjeno, nadaljnje poročanje o tej temi pa povsem upravičeno in v javnem interesu, so prepričani novinarji, ki menijo, da je zelo problematično tudi to, da je SB Celje, ki je državna bolnišnica, zahtevano dokumentacijo brez težav predložila novinarjem RTV in STA, zavrnila pa je novinarko medijske hiše POP TV.

Novinarka Vertačnik je bila seznanjena z odzivom pritožnice, ki je bil v celoti objavljen dan prej, zato ni bilo potrebe, da bi še enkrat postavljali enaka vprašanja in objavljali enak odziv, ki je že bil objavljen.

V zvezi z očitki, naslovljenimi na novinarja Edija Pucerja, da je kršil 1., 2., 3., 5. in 15. člen kodeksa, pa novinarji opozarjajo, da je bila v tej zadevi uvedena sodna obravnava na sodišču, pri tem izpostavljajo, da 9. člen NČR določa, da Novinarsko častno razsodišče zavrže pritožbo, če je v zadevi, ki je predmet pritožbe na NČR, začet postopek pri sodišču v Republiki Sloveniji.

Kljub temu novinarji v odgovoru pojasnjujejo, da se je izraz sporne prakse, ki je bil uporabljen v napovedi, nanašal na širši nabor dejstev, predstavljenih v rubriki 24UR Fokus 16. 2. 2025, v oddajah 24UR februarja, marca in aprila, povezanih z družbo DARS, zastopanjem prodaje sodne stavbe na Litijski v Ljubljani itd. Z besedno zvezo »sporne prakse« niso žaljivo predstavljali dejstev, objavljali nepotrjenih informacij ali komentarjev, kar novinarjem očita pritožnica, to je bil zgolj »najkrajši možni povzetek prispevkov«, v katerih so poročali o delovanju odvetnice Nine Zidar Klemenčič. Beseda »sporno« ne pomeni, da je delovanje nezakonito, neetično, nemoralno, ampak dvomljivo, problematično, pojasnjujejo novinarji. »Predsednik odvetniške zbornice Marko Starman je te prakse v prispevku označil celo kot zavržne,« so napisali novinarji v odgovoru, v katerem utemeljujejo, zakaj je bila besedna zveza »sporne prakse« ustrezna, in tudi v primeru, če bi jo šteli kot vrednostno sodbo, ne bi predstavljala hude obtožbe, temveč izraža kritično oceno ravnanja, ki vzbuja pomisleke in spodbuja razpravo.

Omembe dokumentov, komunikacije in trditev so novinarji dokazali tudi s prilogami, ki so jih dodali odgovoru na pritožbo.

SKLEP:

Novinarka Nika Kunaver ni kršila 1., 2., 3. in 4. člena kodeksa, novinarka Žana Vertačnik ni kršila 1., 2., 3. in 4. člena kodeksa, novinar in voditelj Edi Pucer ni kršil 1., 2., 3., 5. in 15. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:
Pritožnica novinarki Niki Kunaver očita, da je v rubriki Fokus, objavljeni 13. 4. 2025, kršila 3. člen kodeksa. V rubriki so obravnavali brezplačno dopustovanje predsednika vlade v hiši podjetnika Subotiča v hrvaškem Karigadorju, v okviru tega pa tudi dogajanja v Splošni bolnišnici Celje v letu 2022, ko je bil Tomaž Subotič imenovan v svet zavoda te bolnišnice. Novinarka naj bi izrekla hudo obtožbo na račun pritožnice, da je namreč SB Celje zaračunala storitve, opravljene za tretjo osebo (za zasebne posle Tomaža Subotiča, takratnega predsednika sveta zavoda SB Celje), in še, da novinarka ni objavila, kar ji je pritožnica zapisala v pisnem odgovoru na njena vprašanja, v katerem piše, da so SB Celje skladno s pogodbo zaračunali samo storitve, opravljene za SB Celje. A trditve, da je pritožnica SB Celje obračunala storitve, opravljene za tretjo osebo, novinarka Kunaver v prispevku ni izrekla. Razsodišče je z ogledom rubrike Fokus ugotovilo, da je novinarka v oddaji objavila odgovor pritožnice v celoti in del odgovora celo posebej izpostavila. Novinarka v obravnavanem Fokusu tudi ni izrekla trditve, da je bilo z računom, ki je bil objavljen v prispevku, Splošni bolnišnici Celje obračunano pravno mnenje, pripravljeno za Tomaža Subotiča. Novinarka je namreč ob posnetku tega računa povedala naslednje: »Le dva tedna po tem, ko je bilo pravno mnenje spisano, je bolnišnica z odvetniško družbo Zidar Klemenčič sklenila pogodbo o pravnem svetovanju, ki je – pozor – veljala za nazaj. Iz prvega računa, ki ga je Zidar Klemenčič izdala bolnišnici, je razvidno, da je tej zaračunala tudi pravno mnenje v vrednosti dobrih 2400 evrov.«

Novinarka ni kršila 3. člena, saj je objavila odziv pritožnice na vprašanje o zaračunavanju storitev za tretjo osebo Splošni bolnišnici Celje. Novinarka je pritožnici v dopisu med drugim zastavila tudi vprašanje, ali je SB Celje kadarkoli zaračunala odvetniške storitve, ki jih je njena odvetniška pisarna opravila zasebno za Tomaža Subotiča ali zasebno za Dragana Kovačiča. To pomeni, da ne drži, kar trdi pritožnica, da novinarka o tej temi ni iskala njenega odziva. Novinarka Kunaver tudi v tem delu ni kršila 3. člena kodeksa.

Novinarka je na SB Celje v zvezi s to zadevo prvo novinarsko vprašanje naslovila že 31. januarja 2025, takrat je spraševala, kaj konkretno je odvetniška pisarna Nine Zidar Klemenčič opravljala za celjsko bolnišnico. Ker niso prejeli konkretnega odgovora, so pritožnici 6. 2. 2025 ponovno poslali dopolnjeno novinarsko vprašanje z zahtevo po podrobnih podatkih o konkretnih poslih, ki jih je za SB Celje opravljala odvetniška družba Zidar Klemenčič, tudi na to vprašanje niso dobili odgovora, zato so 7. februarja vložili zahtevo po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja.

SB Celje jim je poslala odgovor, v katerem je bila večina zahtevanih podatkov zavrnjena. Večji del vsebine specifikacij računov je bil zakrit, zato ni bilo razvidno, katere konkretne pravne storitve je opravila odvetniška pisarna Zidar Klemenčič. Ker je bila novinarka prepričana, da zahtevajo dokumente javnega značaja, saj je šlo za porabo javnih sredstev, so se pritožili pri informacijski pooblaščenki. Poleg tega so v uredništvu prejeli komunikacijo, ki je decembra 2022 potekala med takratnim predsednikom sveta zavoda SB Celje Tomažem Subotičem, tedanjim v. d. direktorja bolnišnice Draganom Kovačičem ter odvetnico Nino Zidar Klemenčič. Iz te komunikacije so lahko novinarji sklepali, da pravno mnenje za Tomaža Subotiča, za katerega je pri Nini Zidar Klemenčič posredoval Kovačič, ni bilo povezano s celjsko bolnišnico, ampak z zasebnimi posli Subotiča, kar bi lahko razkrivalo možno sporno prakso v zvezi s pridobivanjem pravnega mnenja za tretjo osebo, za Tomaža Subotiča. Po informacijah, ki so jih pridobili v uredništvu, za omenjeno pravno mnenje Subotič ni plačal, kar je novinarki Niki Kunaver po objavi obravnavanih prispevkov potrdil tudi sam. Tako so novinarji zapisali v odgovoru na pritožbo.

Novinarka Kunaver je zbirala in preverjala točnost informacij glede zaračunavanja storitev, spraševala je tudi, kaj konkretno je odvetniška družba Zidar Klemenčič obračunala bolnišnici. Iz specifikacije računa, ki ga je pridobila in objavila v Fokusu, je bilo očitno, da je odvetniška pisarna zaračunala SB Celje pravno mnenje, novinarka pa v Fokusu ni trdila, da je šlo za pravno mnenje, pripravljeno za Subotiča. Javnosti ni posredovala napačnih informacij, opisala je okoliščine in dogajanja v tem časovnem obdobju ter nanizala vprašanja, ki se ji ob tem zastavljajo. Novinarka ni kršila 1. člena kodeksa.

Pritožnica piše, da so bile v prispevku »trditve, da so odvetniške storitve, opravljene za tretjo osebo, obračunali SB Celje« , kar so – po njenem mnenju – trditve, ki so »objektivno in subjektivno žaljive«. Novinarsko častno razsodišče vprašanja, ali so bile morda odvetniške storitve, opravljene za tretjo osebo, obračunane SB Celje, ne ocenjuje kot osebno žaljiva, novinarji so namreč preverjali in preiskovali dogajanja v javni bolnišnici, ravnanje z javnim denarjem in v te posle vpletene posameznike, kar je v javnem interesu, če obstajajo dvomi v transparentnost in zakonitost poslovanja. Zato novinarka Kunaver ni kršila 2. člena kodeksa.

Novinarka je v prispevku objavila odziv pritožnice na poslana vprašanja, zato NČR ocenjuje, da novinarka Nika Kunaver ni kršila 4. člena kodeksa, saj je predstavila odgovor pritožnice v celoti, posebej pa je izpostavila izjavo iz tega odgovora, ki je bila ključna za razumevanje.

Novinarki pritožnica očita kršitev 2. člena kodeksa zaradi omembe spornih praks odvetnice Nine Zidar Klemenčič. Kršitev 2. člena in še kršitve 1., 3., 5. in 15. člena očita tudi voditelju informativne oddaje Ediju Pucerju, ki je sporne prakse omenil v napovedi rubrike Fokus. Novinarji so v odgovoru na pritožbo zapisali, da je bila v tej zadevi uvedena sodna obravnava na sodišču in spomnili na 9. člen Pravilnika o delu NČR, ki določa, da Novinarsko častno razsodišče zavrže pritožbo, če je v zadevi, ki je predmet pritožbe na NČR, začet postopek pri sodišču v Republiki Sloveniji. Novinarji so priložili del sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki je zavrnilo predlog Nine Zidar Klemenčič za izdajo začasne odredbe. V sklepu je sodišče med drugim ugotovilo, da je Nina Zidar Klemenčič relativno javna oseba, ki mora – zaradi narave svoje funkcije – prenesti višjo raven kritik, sodišče je v tem sklepu posebej poudarilo tudi pomen svobode izražanja in vloge novinarjev, ki so varuhi javnega interesa. NČR ocenjuje, da ni razlogov, zaradi katerih bi zavrglo pritožbo ali del pritožbe, saj zavrnjeni predlog za izdajo začasne odredbe ni povezan z zadevo, ki je predmet te pritožbe. NČR izpostavlja še, da je pritožnica v izjavi, ki je v skladu z 9. členom Pravilnika o delu NČR, nujni in sestavni del pritožbe, zapisala, da v zadevi, ki je predmet pritožbe, podane na NČR, ni in do zaključka postopka pri NČR v svojem imenu ne bo vložila ovadbe ali zasebne tožbe, zaradi katerega od kaznivih dejanj ali vložila (civilne) odškodninske tožbe. Razsodišču ni znano, da bi pritožnice storila kaj takega.

NČR ugotavlja, da so v mesecih pred objavo obravnavanega Fokusa in dveh prispevkov, ki sta mu sledila, na POP TV pripravili niz prispevkov, v katerih so bili omenjeni tudi številni posli odvetniške družbe Zidar Klemenčič, zato NČR ne vidi neposredne povezave uporabe izraza »sporne prakse« z intervjujem v Reporterju, ki ga omenja pritožnica.

Ker Odvetniška družba Zidar Klemenčič na novinarko Kunaver in voditelja informativne oddaje Edija Pucerja naslavlja očitke o kršitvah kodeksa zaradi izrečene besedne zveze sporne prakse, razsodišče poudarja, da sta izraza sporno in sporne prakse pogosta v novinarskem besedišču, ko se omenja oziroma obravnava posle, prakso, delovanje, ki porajajo vprašanja, dvome, povzročajo spore. Oznaka, da je šlo za sporne prakse, ko gre za poslovanje javnih zavodov, ministrstev, družb v državni lasti, ki morajo delovati v javnem interesu, zakonito in transparentno, v konkretnem primeru ni žaljiva, tudi ni huda obtožba, ne moremo je ocenjevati, da gre za komentar in da je neresnična, saj so javnosti številne informacije o opisanih dogajanjih in delovanju vpletenih, o čemer so poročali tudi v oddajah 24UR, že nekaj časa znane.

Razsodišče ponavlja oceno, da je odvetnica Nina Zidar Klemenčič zaradi svojega delovanja v medijih pogosto omenjena in obravnavana, da gre za relativno znano javno osebo, ki je vajena medijske pozornosti in mora prenesti tudi ostrejša, morda celo bolj groba mnenja o svojem delu. Tako je v prej omenjenem sklepu pisalo tudi Okrajno sodišče v Ljubljani. Omemba spornih praks zato ne predstavlja očitanih kršitev 2., pa tudi ne 1., 3. , 5. in 15. člena kodeksa. V prispevku, ki je sledil napovedi, so namreč podrobnejše razlage, utemeljitve in dokazno gradivo, informacije torej niso nepotrjene, ne gre za stališče ali komentar voditelja, ampak za izraz, ki na kratko označi omenjene načine delovanja v daljšem obdobju. Novinarki sta pri SB Celje in pri pritožnici iskali odziv na hude obtožbe, povezane z obračunavanjem in plačevanjem odvetniških storitev.

Novinarka Žana Vertačnik je v prispevkih, objavljenih 14. in 15. aprila 2025 v oddaji 24UR, nadaljevala preiskovalno zgodbo, ki jo je prejšnji dan začela novinarka Nika Kunaver v rubriki Fokus. Poročanje so nadgrajevali zaradi novih informacij in razvoja dogodkov. V prispevku, objavljenem 14. aprila, so objavili tudi novico, da je Subotič odstopil s funkcije člana in predsednika sveta Splošne bolnišnice Celje.

Žana Vertačnik je na SB Celje 14. 4. 2025 dopoldne poslala vprašanji, ali je pravno mnenje, ki ga je decembra 2022 zasebno potreboval Tomaž Subotič, predsednik sveta celjske bolnišnice, plačala SB Celje, drugo vprašanje pa se je glasilo, ali lahko zagotovijo, da noben pravni posel, ki ga je plačala celjska bolnišnica, ni bil povezan s poslovnimi aktivnostmi Subotiča. Odgovor SB Celje je novinarka Vertačnik dobila tik pred oddajo 24UR, vključila ga je v prispevek, v katerem je s pogojnikom in ne s trditvijo povedala naslednje: »Rubrika 24UR Fokus je namreč razkrila še, da naj bi celjska bolnišnica plačala za pravne storitve znane odvetniške družbe Nine Zidar Klemenčič tudi za zasebne Subotičeve posle. Kar so v celjski bolnišnici za našo televizijo zanikali tik pred oddajo.«

Žana Vertačnik je torej preverjala točnost informacij v celjski bolnišnici, objavila je tudi njihov odgovor, v katerem so zanikali, da bi bolnišnica plačala storitve odvetniške pisarne za zasebne posle Subotiča. Huda obtožba domnevnega plačevanja odvetniške storitve tretji osebi se je nanašala na SB Celje, zato je novinarka iskala odziv bolnišnice, ki ga pridobila in tudi takoj objavila. Žana Vertačnik zato ni kršila 1. in 3. člena kodeksa.

V prispevku, ki je bil objavljen 15. 4. 2025, je avtorica Žana Vertačnik objavila del specifikacije računa, ki ga je novinarjem posredovala celjska bolnišnica. Iz posnetka je razvidno, da je SB Celje plačala za pravno mnenje, ki je bilo pripravljeno za bolnišnico, šlo naj bi za podjemne pogodbe radiologov. Novinarka v prispevku ni izrekla nič osebno žaljivega na račun pritožnice, zato razsodišče v tem delu ni ugotovilo očitane kršitve 2. člena (obrazložitev kot pri novinarki Kunaver).

Razsodišče ocenjuje, da novinarka ni kršila 4. člena kodeksa, kar ji očita pritožnica z utemeljitvijo, da v prispevkih Žane Vertačnik ni njenega odziva. Novinarka Vertačnik je povedala, da je njen prispevek nadaljevanje zgodbe, ki se je začela 13. 4. 2025 v Fokusu. V Fokus pa je avtorica Kunaver vključila tudi odziv pritožnice. Prispevki, ki so bili zaporedno objavljeni 13., 14. in 15. 4. 2025, zaradi povezanosti vsebin, njihovih nadgradenj in aktualnih dopolnjevanj predstavljajo celoto, kar izpričuje tudi pritožba, v katero so hkrati vključeni vsi trije zadevni prispevki. Novinarka Vertačnik ni zamolčala bistvenih informacij, objavila je specifikacijo računa, ki jo je bolnišnica po objavi v rubriki Fokus posredovala novinarjem, in tudi odziv SB Celje, ki je zanikala, da bi plačala za pravno mnenje, pripravljeno za tretjo osebo, kar je bilo ključno za razumevanje obravnavane vsebine v prispevku.

Gradivo primera
Obravnavani členi
Medij
Akterji
Povezane vsebine
Arhiv razsodb