GEN-I, trgovanje in prodaja električne energije, d.o.o., proti Žanu Dolajšu, TV Slovenija

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Brane Piano (podpredsednik), Damijana Žišt, Igor Vobič, Peter Merc, Ranka Ivelja, Vanja Tekavec je na seji 2. 4. 2026 v primeru družbe GEN-I, trgovanje in prodaja električne energije, d.o.o., proti novinarju Žanu Dolajšu odločilo, da novinar Žan Dolajš ni kršil Kodeksa novinarjev Slovenije. Tatjana Pirc in Manica Janežič Ambrožič sta se izločili iz odločanja o primeru.

Primer: GEN-I, trgovanje in prodaja električne energije, d.o.o., proti Žanu Dolajšu, TV Slovenija

Povzetek pritožbe:
Družba GEN-I se pritožuje zaradi prispevka v oddaji Tarča, predvajani 13. novembra 2025 na TV Slovenija 1. GEN-I (v nadaljevanju: pritožnik) je vložil pritožbo zoper novinarja Tarče Žana Dolajša, očita mu kršitev 4. člena Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju: kodeks). V oddaji Tarča z naslovom »Sledi denarja« so obravnavali problematiko porabe javnih finančnih sredstev za projekt Evropska prestolnica kulture, ki je potekala v Novi Gorici. V oddaji so se ukvarjali s podjetnikom Milanom Krajncem in podjetji v njegovi lasti. V prispevku na temo Krajnčevih podjetij je novinar Tarče Žan Dolajš omenjal tudi družbo GEN-I. V prispevku je povedal: »Odkrili pa smo, da se je denar iz podjetja Sirius Research pretakal tudi na Krajnčevo podjetje v tujini, 30 tisočakov se je v začetku letošnjega leta prelilo na Krajnčevo hrvaško podjetje Sirius Dynamic, na ta Krajnčev hrvaški naslov pa prihajajo še druga zanimiva nakazila. Podjetje Mikrografija je slovensko podjetje za digitalizacijo poslovanja z dolgoletno tradicijo. Dela z znanimi in uglednimi podjetji, izjemno veliko pa tudi za državne subjekte. V nekaterih letih posli z javnim denarjem presegajo kar polovico vseh prihodkov. Stranke Mikrografije so denimo GEN-I, Holding slovenskih elektrarn, Slovenski državni holding, DARS, Slovenske železnice in številna ministrstva. Mikrografija je v začetku letošnjega leta na hrvaško podjetje Milana Krajnca v dveh obrokih nakazala zajetnih 83 tisoč evrov. Čeprav gre za transakcije med dvema zasebnima subjektoma, smo Mikrografijo poklicali in jih vprašali, kaj je zanje delal Krajnc.« Pritožnik je prepričan, da besedilo prispevka in pripadajoča infografika gledalca napeljujeta na sklep, da je GEN-I tesno vpet v posle pri projektu Evropska prestolnica kulture, ki jih je Tarča obravnavala kot domnevno sporne. Pritožnik poudarja, da je bila družba GEN-I navedena kot ena najpomembnejših, če ne celo najpomembnejša javna stranka podjetja Mikrografija, ki posluje s hrvaškim podjetjem v lasti Milana Krajnca. Pritožnik trdi, da ne drži, da naj bi GEN-I skupaj z nekaterimi drugimi podjetji v lasti države – po navedbah iz prispevka – podjetju Mikrografija letno zagotavljal polovico vseh prihodkov. »Po javno dostopnih podatkih iz aplikacije ERAR družbe GEN-I v obdobju 2020–2025 ni med 50. največjimi državnimi, javnimi ali drugimi poslovnimi partnerji, ki so zavezani k razkrivanju transakcij po zakonodaji o dostopu do informacij javnega značaja. To je logično, ker je podjetje Mikrografija z družbo GEN-I v tem obdobju ustvarilo 58.491,22 EUR prometa. Po podatkih iz javno dostopnih baz je imelo podjetje Mikrografija v letih 2021, 2022, 2023 in 2024 skupaj 37.818.887 EUR prihodkov. To pomeni, da je promet, ustvarjen z družbo GEN-I, v tem obdobju znašal le 0,155 odstotka vseh prihodkov podjetja Mikrografija v tem obdobju,« med drugim piše pritožnik, ki dodaja, da so bili po podatkih aplikacije ERAR največji partnerji podjetja Mikrografija v tem obdobju Ministrstvo za infrastrukturo, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Urad Republike Slovenije za okrevanje in odpornost, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Pokojninski arhiv Maribor, Univerza v Mariboru … Žan Dolajš v prispevku ni navedel nobenega od naštetih, s čimer je po prepričanju pritožnika kršil 4. člen kodeksa, ki določa, da novinar ne sme zamolčati informacij, ključnih za razumevanje obravnavane teme.

Pritožnik poudarja, da je odločitev novinarja, da na prvo mesto med poslovnimi partnerji podjetja Mikrografija v besedilu prispevka in pripadajoči infografiki postavi GEN-I, »tendenciozni poizkus družbo na vsak način in na silo tako na verbalni kot vizualni način prikazati kot nekoga, ki je vpleten v sporne posle in afere, s katerimi nima ničesar«. Dodaja še, da za razumevanje zgodbe, ki jo je obravnavala Tarča, z vidika javno dostopnih dejstev namreč ni objektivnega razloga, ki bi lahko takšno odločitev z novinarskega ali uredniškega vidika upravičeval. Družba GEN-I nikoli ni poslovala s podjetjem Sirius Dynamic, d.o.o., ki ga v povezavi z GEN-I omenja pričujoči prispevek, piše pritožnik, ki izpostavlja, da iz uredništva Tarče o poslih s podjetjem Mikrografija GEN-I ni prejel nobenih vprašanj. Pritožnik je prepričan, da je družba GEN-I že dlje časa predmet intenzivne obravnave ustvarjalcev oddaje Tarča.

Novinar Žan Dolajš je odgovoril na pritožbo. Piše, da je pritožba podjetja GEN-I neutemeljena, in poudarja, da je bilo bistvo njegovega prispevka pokazati, kako je Mikrografija v določenem časovnem obdobju več kot polovico prihodkov ustvarila z javnim denarjem ter da je poslovno sodelovala z več državnimi podjetji in ministrstvi, med njimi tudi z GEN-I. V prispevku ni nikjer navajal, da je GEN-I najpomembnejša stranka Mikrografije: «Vrstni red v besedilu in pozicija na grafiki ne izražata nikakršne sodbe o deležu poslovanja – izpostavili smo zgolj največja državna podjetja, ki so bila stranke Mikrografije.«
Teza pritožnika, da besedilo prispevka in pripadajoča infografika napeljujeta na sklep, da je pritožnik tesno vpet v posle pri projektu EPK Nova Gorica, je glede na vsebino prispevka povsem neutemeljena, saj niso trdili ali namigovali, da podjetje GEN-i posluje s Sirius Dynamic, d.o.o. Novinar piše, da novinarskih vprašanj podjetju GEN-i v tem primeru niso poslali, saj so presodili, da za to ni potrebe. Niso jih poslali niti drugim državnim podjetjem, ki so jih prav tako navedli kot stranke Mikrografije, niti ministrstvom. »Gre namreč za golo navajanje neizpodbitnih dejstev, ki so bila razvidna iz spletne strani Mikrografije in preverljiva v javnih evidencah. Naš edini namen je bil, da prikažemo, da je bilo poslovanje Mikrografije v nekaterih letih izjemno močno izpostavljeno poslovanju z državnim sektorjem in državnimi podjetji. Glede poslovanja Mikrografije s podjetji Milana Krajnca pa smo seveda povprašali to podjetje in odgovor predstavnice Mikrografije je bil povzet v prispevku,” v odgovoru pojasnjuje novinar Žan Dolajš.

SKLEP:

Novinar Žan Dolajš ni kršil 4. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:

NČR je pri presoji izhajalo iz tega, da je bil sporni del prispevka umeščen v širšo zgodbo o porabi javnega denarja, o poslovanju podjetja Mikrografija z državnimi subjekti in o nakazilih Krajnčevemu hrvaškemu podjetju. Po 4. členu kodeksa novinar ne sme zamolčati informacij, ključnih za razumevanje obravnavane teme. Ta določba ne pomeni, da mora novinar vključiti vsako podrobnost ali popoln seznam vseh okoliščin, temveč da ne sme izpustiti tiste informacije, brez katere naslovnik ne more pravilno razumeti bistva obravnavane zgodbe. Presoja zato ni odvisna od tega, ali bi bilo mogoče temo predstaviti še bolj popolno ali natančno, ampak od tega, ali je bila izpuščena informacija res bistvena za razumevanje vsebine prispevka.

V obravnavanem primeru NČR ugotavlja, da je bil predmet spornega dela prispevka predvsem prikaz, da je podjetje Mikrografija poslovalo z več državnimi subjekti in da je nato hrvaškemu podjetju Milana Krajnca nakazalo 83 tisoč evrov. Iz magnetograma oddaje izhaja, da novinar ni trdil, da je GEN-I največja ali ključna stranka Mikrografije, ampak je uporabil formulacijo, da so stranke Mikrografije »denimo« GEN-I, Holding Slovenskih elektrarn, Slovenski državni holding, DARS, Slovenske železnice in številna ministrstva. Že sama beseda »denimo« kaže, da je šlo za ponazoritev oziroma primeroma naveden nabor poslovnih partnerjev, ne pa za razvrstitev po pomembnosti ali deležu poslovanja.

Pritožnik sicer zatrjuje, da bi moralo biti zaradi pravilnega razumevanja prispevka posebej pojasnjeno, da GEN-I po obsegu poslov z Mikrografijo ni med njenimi največjimi partnerji, ter da so bili največji partnerji drugi subjekti. Vendar po presoji NČR to v konkretnem primeru ni bila informacija, ključna za razumevanje obravnavane teme v smislu 4. člena kodeksa. Jedro prispevka ni bilo v natančni strukturi vseh prihodkov Mikrografije ali v primerjavi deležev posameznih naročnikov, temveč v ugotovitvi, da je Mikrografija podjetje z izrazito izpostavljenostjo javnemu sektorju in da je poslovala tudi s Krajnčevim hrvaškim podjetjem. Za razumevanje tega jedra ni bilo odločilno, ali je bil GEN-I med največjimi, srednjimi ali manjšimi partnerji Mikrografije.

NČR upošteva tudi to, da se pritožnik posebej sklicuje na majhen delež prometa med družbama GEN-I in Mikrografija ter na to, da drugih večjih partnerjev novinar ni navedel. Vendar te okoliščine same po sebi še ne pomenijo kršitve kodeksa. Dejstvo, da bi bilo mogoče prispevek dopolniti še z dodatnimi številčnimi podatki ali s širšim seznamom partnerjev, še ne zadošča za sklep, da je bila zamolčana ključna informacija. Enako velja za okoliščino, da GEN-I pred oddajo ni prejel vprašanj: to bi bilo lahko relevantno pri presoji drugih določb kodeksa, ne pa samo po sebi odločilno za ugotovitev kršitve 4. člena, ki je edini člen, na katerega se nanaša ta pritožba.

NČR upošteva tudi, da iz spornega dela prispevka ne izhaja trditev, da bi GEN-I posloval s podjetjem Sirius Dynamic ali da bi bil neposredno vpleten v posle, ki jih je oddaja obravnavala kot domnevno sporne. Povezava je bila v prispevku opisana prek Mikrografije (ta je nakazovala sredstva Krajnčevemu podjetju) kot zasebnega subjekta, ki ima med svojimi referencami tudi državna podjetja. Tudi če bi bilo mogoče grafično ali uredniško zasnovo prispevka oblikovati drugače, to samo po sebi še ne pomeni, da je bila zamolčana informacija, brez katere gledalec teme ne bi mogel razumeti.

Pritožnik ni izkazal, da bi Žan Dolajš zamolčal informacijo, ki bi bila ključna za razumevanje obravnavane teme. Dejstvo, da v prispevku niso bili navedeni tudi drugi, po navedbah pritožnika večji poslovni partnerji Mikrografije, v okoliščinah tega primera ne zadošča za utemeljitev kršitve 4. člena kodeksa. NČR zato ugotavlja, da Žan Dolajš 4. člena kodeksa ni kršil.