17. 4. 2026

GEN-I, trgovanje in prodaja električne energije, d.o.o., proti Žanu Dolajšu, Klemnu Košaku in Eriki Žnidaršič, Televizija Slovenija

Razsodba/Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Brane Piano (podpredsednik), Vanja Tekavec, Peter Merc, Jure Tepina, Sonja Merljak Zdovc, Damijana Žišt in Nataša Štefe (članice in člani) je na seji 9. 4. 2026 v primeru družbe GEN-I, trgovanje in prodaja električne energije, d.o.o., proti novinarju Žanu Dolajšu, novinarju Klemnu Košaku in voditeljici oddaje Tarča Eriki Žnidaršič odločilo, da sta voditeljica Erika Žnidaršič in novinar Žan Dolajš kršila kodeks, novinar Klemen Košak pa kodeksa ni kršil. Manica Janežič Ambrožič in Tatjana Pirc sta se izločili iz odločanja o primeru.

Primer: GEN-I, trgovanje in prodaja električne energije, d.o.o., proti Žanu Dolajšu, Klemnu Košaku in Eriki Žnidaršič, Televizija Slovenija

Povzetek pritožbe:

GEN-I, trgovanje in prodaja električne energije, d.o.o., (v nadaljevanju: pritožnik), je vložil pritožbo zoper novinarja Tarče Žana Dolajša in Klemna Košaka ter voditeljico oddaje Tarča Eriko Žnidaršič, očita jim kršitve več členov Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju: kodeks) v oddaji Tarča, ki je bila predvajana 11. septembra 2025 ob 20. uri na TV Slovenija 1.

Voditeljica Erika Žnidaršič je po prepričanju pritožnika s trditvijo, da je bil GEN-I »med donatorji« Inštituta Janeza Evangelista Kreka (IJEK), da »je premier Golob še kot predsednik uprave GEN-I z donacijo IJEK poskušal doseči podaljšanje mandata«, z »namigovanjem«, da bi lahko šlo pri poslovnem odnosu med GEN-I in IJEK za »sum korupcije«, kršila 1. , 3. in 5. člen kodeksa.

Pritožnik nadaljuje , da naj bi novinar Žan Dolajš s trditvijo, da je GEN-I s deset tisoč evri »finančno podprl delovanje hišnega inštituta Nove Slovenije v času, ko se je na GEN-I Robertu Golobu tresel stolček«, kršil 1., 3. in 5. člen kodeksa. Pritožnik zatrjuje, da družba GEN-I nikoli ni bila donator IJEK, dodaja, da je bilo edino poslovno sodelovanje z Inštitutom Janeza Evangelista Kreka, ki je vključevalo GEN-I, izvedeno s Konzorcijem za pospeševanje zelene transformacije, ki združuje več domačih energetskih družb. Predmet pogodbe med IJEK in konzorcijem je bila organizacija konference o izhodiščih za energetski koncept Slovenije, ki jo je konzorcij organiziral skupaj z IJEK 15. junija 2021. Strošek GEN-I za izvedbo omenjene konference je znašal 3.077 evrov, piše pritožnik, ki meni, da so namigovanja o sumu korupcije pri tem poslovnem odnosu zlonamerna, manipulativna in brez podlage v dejstvih. Pojasnjuje še, da nekdanji predsednik uprave Robert Golob s tem, ko je družba plačala 3.077 evrov za organizacijo in pokritje stroškov energetske konference, ni »poskušal doseči podaljšanja mandata« na čelu družbe, ki se mu je iztekel skoraj pol leta pozneje. Voditeljici Eriki Žnidaršič, novinarju Žanu Dolajšu in drugim ustvarjalcem Tarče pritožnik očita, da opisanih navedb pred objavo oddaje niso preverili pri družbi GEN-I, da torej »niso preverjali točnosti zbranih informacij in pridobili odziva tistih, ki jih informacije zadevajo«, in še, da voditeljica Erika Žnidaršič in novinar Žan Dolajš nista opozorila, da objavljata nepotrjene informacije in ugibanja.

Pritožnik piše, da je novinar Klemen Košak v prispevku, objavljenem v oddaji Tarča, kršil 4. in 5. člen kodeksa, zamolčal je nekatere informacije, ki so ključne za razumevanje obravnavane teme, in ni opozoril, da objavlja nepotrjene informacije, govorice ali ugibanja. Novinar Košak je v prispevku obravnaval sodelovanje med družbo GEN-I in družbo DC Limited, ki ga je opisal kot »domnevno propagandistično operacijo«, pri tem pa se je skliceval na »lažne profile, ki hvalijo GEN I«. Na podlagi njegovega prispevka je voditeljica Erika Žnidaršič v pogovoru z gosti oddaje namigovala, da GEN-I »plačuje lažne profile, ki promovirajo vlado oziroma Gibanje Svoboda« in napadajo njeno »politično konkurenco«, piše pritožnik, ki poudarja, da so »te trditve v celoti neresnične in nimajo nobene podlage v dejstvih«. Pritožnik zagotavlja, da »podjetja iz Skupine GEN-I s strankami in drugimi javnostmi komunicirajo zgolj prek uradnih komunikacijskih kanalov in lastnih korporativnih profilov na družbenih omrežjih« in da »nikoli niso financirala lažnih profilov, ki bi promovirali katero koli politično opcijo«. Hkrati pritožnik potrjuje poslovanje z družbo DC Limited oziroma gospodom Piškurjem, ki se je začelo oktobra 2023. Piše, da so bile razlog za sklenitev pogodbe »novonastale potrebe družbe GEN-I Sonce ob ukinjanju sistema »net meteringa« kot načina obračunavanja električne energije, ocenili so, da je družba DC Limited »najprimernejši pogodbeni partner glede na aktualne potrebe«. Poslovno sodelovanje z družbo DC Limited so obsežno pojasnili v odgovorih na vprašanja, ki so jih 11. septembra poslali ustvarjalcem oddaje Tarča, a jih, kot so zapisali, novinar Klemen Košak v veliki večini ni vključil v svoj prispevek. Pritožnik ocenjuje, da bi objava preostalih odgovorov novinarju Klemnu Košaku »porušila izvorno, zlonamerno tezo prispevka o »propagandistični« oziroma celo politični operaciji, ki da naj bi jo izvajala družba GEN-I«, in meni, da je oddaja zato ustvarila vtis, »da GEN-I uporablja netransparentne, politično motivirane in druge sporne prakse, kar povzroča škodo ugledu družbe, zmanjšuje zaupanje poslovnih partnerjev in potrošnikov ter neposredno škoduje poslovanju družbe«. Pritožnik zaključuje, da ga »takšna lahkotnost pri širjenju manipulacij, neresnic in senzacionalizma po zgledu hitrega medijskega sodišča, kjer obtoženi nima niti pravice niti možnosti obrambe«, še toliko bolj čudi, ker bi morala za ustvarjalce oddaj, ki so predvajane na RTV Slovenija, veljati strožja merila, saj je RTV Slovenija zavezana k spoštovanju najvišjih standardov mednarodnih medijskih in posameznih stanovskih združenj ter evropske pravne prakse. »Eden od programskih standardov, ki jih mora spoštovati, je tudi strokovno delo, ki sloni na poklicnih in etičnih načelih, neodvisnosti in avtonomnosti,« dodaja pritožnik, ki je prepričan, da so voditeljica Erika Žnidaršič, novinar Žan Dolajš in novinar Klemen Košak kršili 1., 3. in 5. oziroma 4. in 5. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Voditeljica Erika Žnidaršič in novinarja Žan Dolajš ter Klemen Košak so na pritožbo odgovorili.

Erika Žnidaršič poudarja, da pri spornih delih oddaje ni šlo za kategorične trditve, temveč za legitimna vprašanja v javnem interesu. Glede tega, da je bil GEN-I »med donatorji« Inštituta Janeza Evangelista Kreka (IJEK), je zapisala: »Inštitut nima drugega financiranja, kot da na trgu prosi podjetja za donacije, je izjavil generalni tajnik NSi v Odmevih 4. septembra 2025.« Nadaljuje, da je bil denar iz GEN-I leta 2021 nakazan na račun IJEK, v petih nakazilih, skupaj 10 tisočakov, kar so jim pred oddajo potrdili v IJEK. »Informacijo smo torej pred oddajo preverili pri prejemniku sredstev in se je izkazala za resnično. Nakazilo je bilo izvršeno le nekaj mesecev pred tem, ko se je Golobu na GEN-I iztekel mandat,” piše voditeljica.

Ne glede na pojasnilo GEN-I, da je bila transakcija opravljena v imenu več deležnikov za organizacijo energetske konference, se je po njihovem preverjanju izkazalo, da je ta potekala zgolj v obliki spletne konference. Ključno vprašanje, ki je v javnem interesu in v interesu novinarske obravnave, pa je naslednje: zakaj je državno energetsko podjetje za izvedbo strokovne konference »najelo« prav inštitut stranke, ki je v tistem času vodila ministrstvo za infrastrukturo in je torej vplivala tudi na kadrovske odločitve v energetskih podjetjih, se sprašuje Erika Žnidaršič. Da je šlo za donacijo z namenom kupovanja podpore, so jim potrdili celo sami viri v IJEK. Kako pereča tema je poslovno ali pa finančno sodelovanje s takšnimi inštituti, kaže tudi preiskovalna komisija državnega zbora, ki je proučila poslovanje IJEK. Komisija je namreč zaradi suma obvodnega financiranje stranke NSi preko inštituta IJEK podala prijavo na policijo. Problematizirajo se finančna nakazila na inštitut IJEK s strani podjetij, ki dobivajo državne posle, zato je logično, da je novinarske pozornosti in nadzora javnosti vredno tudi finančno in poslovno sodelovanje hišnega inštituta politične stranke in energetskih podjetij v 100 odstotni državni lasti, pojasnjuje Erika Žnidaršič.

Izrečeni stavek o Robertu Golobu, ki naj bi še kot predsednik uprave GEN-I z donacijo IJEK »poskušal doseči podaljšanje mandata«, ni bila trditev, kar je razvidno iz priloženega magnetograma oddaje, še navaja voditeljica: »Gremo zdaj k naslednjemu primeru obvodnega financiranja. So se gradbeni baroni Novi Sloveniji zahvalili za posle z ministrstvom? Je premier Golob še kot predsednik uprave GEN-I z donacijo poskušal doseči podaljšanje mandata? So inštituti strank le računi za obvodno nabiranje denarja?”

Namigovanja, da bi lahko šlo pri poslovnem odnosu med GEN-I in IJEK za »sum korupcije«,
v oddaji ni bilo, zato je navedba tožnika neresnična. Izjava nikoli ni bila izrečena kot trditev, kar napačno tolmači pritožnik. V povezavi s tem so bila gostom zastavljena le vprašanja, piše voditeljica oddaje.

Novinar Žan Dolajš uvodoma pojasnjuje, da so trditev o tem, da je GEN-I z deset tisoč evri finančno podprl delovanje inštituta IJEK, zasnovali na podlagi več dejstev. Od vira so pridobili podatke o transakcijah med družbo GEN-I in IJEK, transakcije so nedvoumno izkazovale, da se je deset tisoč evrov prelilo z računa državne družbe GEN-I na račun inštituta IJEK, hišnega inštituta politične stranke Nova Slovenija. Ali je do transakcije iz družbe GEN-I na račun inštituta IJEK resnično prišlo, so preverili pri prejemniku teh sredstev, inštitut IJEK jim je potrdil, da so se transakcije resnično zgodile, kar se je dogajalo le nekaj mesecev pred tem, ko se je konec leta 2021 Robertu Golobu na GEN-I iztekel mandat. Podatke o transakcijah so dobili le nekaj ur pred oddajo, zato jim podrobnosti ni uspelo preveriti še pri podjetju GEN-I, ki je sicer denar nedvoumno nakazalo, je v odgovoru zapisal novinar.

Pozneje se je podjetje GEN-I odzvalo z zahtevo za objavo popravka, v katerem so pojasnili, da so denar nakazali v imenu konzorcija in da je bil delež njihovega stroška tretjinski. Popravek je bil nato objavljen v sklopu oddaje Tarča v zakonsko določenem roku. V popravku je bilo pojasnjeno, da je bila transakcija podjetja GEN-I opravljena v imenu več deležnikov za organizacijo energetske konference. Ta je sicer po njihovih zanesljivih informacijah potekala zgolj v obliki spletne konference. »Kljub temu pa menimo, da je izraz »finančno podprl« še zmeraj ustrezen. Ne glede na to, da so državne družbe, tudi GEN-I, z več tisoč evri podprle organizacijo strokovne konference, je dejstvo, da se je s tem finančno podprlo tudi delovanje de facto strankarskega inštituta IJEK. Konferenca je bila namreč organizirana na pobudo IJEK, izvedel pa jo je prav tako IJEK,« na očitke pritožnika odgovarja Žan Dolajš.

»Ključno vprašanje, ki je v javnem interesu in tako tudi v interesu novinarske obravnave, pa je naslednje: ali je sprejemljivo, da najpomembnejša državna energetska podjetja, ki so odvisna od politike (politika ima ključno besedo pri kadrovanju vodstev teh podjetij), poslovno sodelujejo s strankarskimi inštituti? Poslovno sodelovanje z inštitutom se je dogajalo v času, ko je infrastrukturni resor, ki je bil takrat pristojen tudi za energetiko, vodila stranka NSi – z njenim inštitutom (ta je imel prostore in naslov v isti stavbi kot stranka NSi) pa so poslovno sodelovala ključna državna energetska podjetja (med drugimi poleg GEN-I tudi ELES),« je zapisal novinar Dolajš.

Novinar Klemen Košak pritožbo GEN-I razume kot popolnoma neutemeljeno in namenjeno ustvarjanju pritiska, preobremenjevanju ustvarjalcev oddaje ter maščevanju za preteklo kritično poročanje. »Popolnoma jasno je, da nisem zamolčal nobenih ključnih informacij in da nisem objavljal nepotrjenih informacij, govoric ali ugibanj,« je zapisal. Poleg tega pojasnjuje, da je bila besedna zveza »domnevna propagandistična operacija« predvajana v prispevku nekaj sekund za tem, ko je v izjavi strokovnjak za spletno komuniciranje Domen Savič povedal: »Ni vsak profil, ki govori, da je za Goloba, da je za Janšo, avtomatično del trol farme. Če pa se to ponavlja, če je ta komunikacija prisotna na daljši ravni in je izrazito profilirana, se pravi, da taki profili ne objavljajo ničesar drugega oziroma imajo tudi zelo malo prijateljev oziroma povezav v mreži, bi lahko to označili skoraj zagotovo za propagandistično operacijo.« Uporaba besedne zveze »propagandistična operacija« je bila po prepričanju Košaka utemeljena, »saj jo je uporabil poznavalec področja, ki je bil pred snemanjem izjave seznanjen z obsežno dokumentacijo, ki smo jo zbrali o lažnih profilih«. Košak je dodal le pridevnik »domnevna«.

Informacijo, da je z lažnimi profili povezano podjetje DC Limited, jim je potrdilo več med seboj nepovezanih virov, piše novinar Košak, ki je to navedel tudi v svojem prispevku. Dodaja, da je nesporno dejstvo, da lažni profili objavljajo pozitivne informacije o podjetjih Biostile, Cugelj okna, DARS in GEN-I ter o stranki Svoboda, predsedniku Svobode in vlade Robertu Golobu ter njegovi ženi Tini Gaber. »Vsa našteta podjetja sodelujejo s podjetjem DC Limited,« odgovarja Klemen Košak, ki ugotavlja, da bi bilo “zagotovo neverjetno naključje, če DC Limited ne bi bil povezan z lažnimi profili, ki hvalijo njegove stranke”. Dodaja še: »Nenazadnje je direktor in lastnik DC Limited Miha Piškur, ki povezanost s profili neprepričljivo zanika, dejal, da nima razlage, kako naj bi prišlo do tega neverjetnega naključja. In to ob dejstvu, da ga je s temi istimi vprašanji že nekaj mesecev prej soočil novinar drugega medija, ki pa nato zaradi razlogov, ki jih ne morem razkriti, o tej temi ni poročal.«

Novinar v odgovoru podrobneje pojasnjuje, kdaj so lažni profili hvalili GEN-I in GEN-I Sonce, ki je v 100-odstotni lasti GEN-I, in tudi stranko Svoboda, Roberta Goloba in Tino Gaber. To se je dogajalo v času, ko sta sodelovala s podjetjem DC Limited. Legitimno je javno postaviti vprašanje, ali prihaja do obvodnega financiranja politične stranke, tudi zato, ker stranka Svoboda ni pripravljena razkriti, ali z DC Limited sodeluje, kaj šele, da bi bili javnosti dostopni podatki o transakcijah in vsebini storitev, ki bi razjasnili, koliko kdo plača in za kaj, odgovarja novinar Košak, ki opozarja, da sta podjetji GEN-I in DARS v 100-odstotni državni lasti, da je v upravi DARS kot član ali predsednik od januarja 2023 vidni, pomembni in vplivni član stranke Svoboda Andrej Ribič, da je po Robertu Golobu, ko je le-ta prevzel vodenje vlade, postal predsednik uprave GEN-I Maks Helbl, soprog Barbare Kolenko Helbl, generalne sekretarke vlade, ki ji Robert Golob v najvišji meri zaupa …

Košak še dodaja, da je informacija o sodelovanju med GEN-I Sonce in DC Limited javno objavljena šele od julija 2024, čeprav podjetji sodelujeta od oktobra 2023. V aplikaciji TZIJZ Uprave za javna plačila, od koder podatke črpa aplikacija ERAR Komisije za preprečevanje korupcije, so od julija 2024 informacije o transakcijah podjetji GEN-I Sonce, razlog pa naj bi bil v še vedno ne povsem pojasnjeni napaki v podatku o lastništvu podjetja GEN-I Sonce. Pristojne institucije so k odpravljanju te napake pristopile šele po tem, ko so jo 6. februarja 2025 razkrili v oddaji Tarča, pojasnjuje Košak.

“Iz mojega prispevka je jasno razvidno, da GEN-I zanika oziroma ne priznava povezanosti z lažnimi profili. V celoti je namreč povzet seznam storitev, ki jih po navedbah GEN-I opravlja DC Limited za GEN-I Sonce,” je še zapisal novinar Košak, ki zaključuje, da je bil odgovor GEN-I relativno dolg za televizijski prispevek, drugih delov odgovora pa ni objavil samo zato, ker niso bili tako relevantni.

SKLEP:

Voditeljica Erika Žnidaršič je kršila 3. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, ni pa kršila 1. in 5. člena kodeksa. Novinar Žan Dolajš je kršil 3. člen kodeksa, ni pa kršil 1. in 5. člena kodeksa. Novinar Klemen Košak ni kršil 4. in 5. člena kodeksa.

Obrazložitev:

NČR je pri presoji izhajalo iz dejstva, da obravnavana oddaja odpira vprašanja očitnega javnega interesa, saj se nanaša na ravnanje gospodarske družbe v državni lasti, na njene poslovne povezave in na morebitne politične implikacije teh povezav. Tak javni interes novinarjem in urednikom nedvomno daje širok prostor za kritično obravnavo teme, zastavljanje ostrih vprašanj in preverjanje okoliščin, ki so pomembne za javnost. Vendar pa tudi v takih primerih ostajajo v celoti zavezujoča temeljna pravila kodeksa, zlasti obveznost pridobitve odziva, kadar objavljena vsebina po svojem pomenu vsebuje hude obtožbe.

Po 3. členu kodeksa mora novinar pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo, praviloma v istem prispevku, sicer pa takoj, ko je mogoče. Ta standard je treba razlagati vsebinsko, ne zgolj formalno: ni odločilno, ali je bila obtožba izrečena v obliki trditve ali vprašanja, temveč ali povprečen naslovnik iz sporočila razume, da se prizadetemu subjektu očita resna nepravilnost ali nedopustno ravnanje. Tako izhaja tudi iz dosedanje prakse NČR, ki 3. člen veže na obstoj vsebinsko resnih obtožb, ne pa na samo retorično obliko izjave.

V obravnavanem primeru je NČR ugotovilo, da so bile v delu oddaje, ki se nanaša na IJEK, izrečene oziroma zastavljene vsebinsko hude obtožbe. Že napoved oddaje govori o »zelo očitnem primeru suma obvodnega financiranja« in o tem, da je bil »med donatorji« tudi GEN-I, v nadaljevanju pa je bilo zastavljeno tudi vprašanje, ali je premier Golob še kot predsednik uprave GEN-I z donacijo poskušal doseči podaljšanje mandata. V razpravi v studiu je voditeljica izrecno odprla tudi vprašanje »suma korupcije« in »videza«, ker naj bi nekdo doniral v času, ko naj bi nato dobil posel. Takšne formulacije po presoji NČR presegajo raven običajne kritične novinarske obravnave in pomenijo resne očitke o politično motiviranem in potencialno koruptivnem ravnanju.

NČR je dalje ugotovilo, da pred predvajanjem oddaje za ta del vsebine ni bil pridobljen odziv družbe GEN-I. To izhaja že iz same pritožbe GEN-I, še jasneje pa iz odgovora Žana Dolajša, ki izrecno navaja, da podrobnosti pred oddajo ni uspel preveriti pri GEN-I, ker je podatke o transakcijah prejel le nekaj ur pred oddajo. Kasnejša objava popravka tega procesnega primanjkljaja glede 3. člena ne odpravi, saj kodeks zahteva odziv praviloma že ob objavi hudih obtožb oziroma vsaj pojasnilo, da odziva ni bilo mogoče pridobiti. NČR zato ugotavlja, da sta Erika Žnidaršič in Žan Dolajš kršila 3. člen kodeksa.

V obravnavanem primeru NČR ocenjuje, da očitane kršitve 1. člena ni mogoče potrditi. Iz odgovorov novinarjev izhaja, da sta bila pred oddajo preverjena vsaj dva ključna elementa: obstoj nakazil z računa GEN-I na račun IJEK in skupna višina teh nakazil, kar je bilo potrjeno tudi pri prejemniku sredstev, torej pri IJEK. Jedrni dejanski okvir, na katerem je temeljil sporni del oddaje, zato ni bil izmišljen ali povsem nepreverjen. Kasnejše pojasnilo GEN-I, da je šlo za nakazilo v imenu konzorcija in da je dejanski strošek GEN-I znašal le del skupnega zneska, je pomembno za popolnost in pravilno kontekstualizacijo informacije, ne pomeni pa, da bi bila že sama informacija o transakcijah neresnična.

NČR dalje ugotavlja, da je bila za pritožnika najbolj sporna vsebina pri Eriki Žnidaršič izrečena predvsem v obliki vprašanj in problemske postavitve teme, ne pa kot kategorična navedba dokazanih dejstev. To velja zlasti za vprašanje, ali je premier Golob še kot predsednik uprave GEN-I z donacijo poskušal doseči podaljšanje mandata, ter za vprašanja o morebitnem sumu korupcije.

Čeprav je NČR že ugotovilo, da so takšna vprašanja po vsebini pomenila hude obtožbe v smislu 3. člena, to samo po sebi še ne zadošča za ugotovitev kršitve 1. člena, ki zahteva ugotovitev objave netočne oziroma nepreverjene informacije kot dejstva. V tem delu gre bolj za problem manjkajočega predhodnega odziva prizadetega subjekta kot pa za dokazano objavo neresničnega dejstva v smislu 1. člena.

Pomembno je tudi, da je GEN-I po oddaji zahteval objavo popravka in da je bil ta popravek objavljen. Kodeks izrecno predvideva, da priznanje oziroma popravek napake lahko vpliva na presojo o neobstoju kršitve 1. člena. Ob upoštevanju tega, da je bila osnovna dejanska informacija, da se spor nanaša predvsem na pomen in kontekst teh transakcij ter da je bil naknadno objavljen popravek z dodatnimi pojasnili, NČR ocenjuje, da Erika Žnidaršič in Žan Dolajš nista kršila 1. člena kodeksa.

Po 5. členu kodeksa mora novinar, kadar objavlja nepotrjene informacije, govorice ali ugibanja, na to opozoriti. Ta določba se ne uporablja za vsako informacijo, glede katere kasneje nastane spor, ampak predvsem za primere, ko novinar že v trenutku objave ve ali mora vedeti, da gre zgolj za nepreverjeno domnevo ali govorico brez zadostne dejanske podlage.

NČR v tem delu ugotavlja, da očitek pritožnika ni utemeljen. Sporni del oddaje glede IJEK ni temeljil zgolj na govoricah ali ugibanjih, ampak na podatkih o konkretnih transakcijah, ki naj bi jih novinar pridobil iz vira in jih pred oddajo preveril pri IJEK kot prejemniku sredstev. Dejstvo, da podrobnosti pred oddajo niso bile preverjene še pri GEN-I, je relevantno za presojo po 3. členu kodeksa, ne pomeni pa avtomatično, da je šlo za objavo govoric ali nepotrjenih informacij v smislu 5. člena. Tudi v primerljivi praksi NČR je bilo že poudarjeno, da zgolj odsotnost odziva še ne pomeni, da gre za ugibanja ali govorice. Ti kršitvi sta vsebinsko ločeni.

Enako velja za vprašanja, ki jih je v studijskem delu odpirala Erika Žnidaršič. Ta vprašanja so bila vrednostno in politično ostra, vendar so bila kot vprašanja tudi predstavljena. NČR zato ocenjuje, da ni šlo za prikrito objavo nepotrjenih informacij kot gotovih dejstev, temveč za interpretativno in polemično izpostavitev vprašanj v okviru oddaje, ki je obravnavala temo domnevnega obvodnega financiranja. Zaradi navedenega NČR ugotavlja, da Erika Žnidaršič in Žan Dolajš 5. člena kodeksa nista kršila.

Po 4. členu kodeksa novinar ne sme zamolčati informacij, ključnih za razumevanje obravnavane teme. Presoja po tem členu ne pomeni, da mora novinar vključiti prav vsako podrobnost ali vsak del odziva prizadete osebe, temveč da ne sme izpustiti tistega, brez česar gledalec ne more razumeti bistva zadeve.

NČR ocenjuje, da v prispevku Klemna Košaka takšnega zamolčanja ni bilo. Iz magnetograma oddaje izhaja, da je bilo gledalcem predstavljeno, da Piškur očitke zanika, pravi, da z lažnimi profili nima nič, in še, da nima razlage za zaznana ujemanja. Prav tako je bil v prispevku povzet odgovor GEN-I o tem, katere storitve družba DC Limited opravlja za GEN-I Sonce: spletni monitoring, analize, svetovanje glede vsebin in zaznavo odzivov strank na družbenih omrežjih. To so bile prav tiste informacije, na katere se je GEN-I skliceval tudi v pritožbi kot na domnevno zamolčane.

Dejstvo, da Košak v prispevku ni vključil celotnega odgovora GEN-I, še ne pomeni kršitve 4. člena. Bistveno je, da je vključil jedro njihovega pojasnila in jedro njihovega zanikanja. Poleg tega je v spornem delu prispevka ves čas uporabljal previdne formulacije, kot so »domnevno propagandistična operacija«, »kot nam je neuradno zatrdilo več med seboj nepovezanih virov« in »domnevno tudi s podjetjem Biostile«. Gledalcu je bilo zato jasno, da del ugotovitev še ni dokončno dokazan, hkrati pa mu niso bile prikrite bistvene nasprotne navedbe prizadetih subjektov. NČR zato ugotavlja, da Klemen Košak 4. člena kodeksa ni kršil.

NČR tudi glede 5. člena ugotavlja, da pritožba ni utemeljena. Iz samega magnetograma oddaje je razvidno, da Košak spornih povezav med lažnimi profili in družbo DC Limited oziroma posredno z družbama DARS in GEN-I ni predstavljal kot nesporno ugotovljeno dejstvo, ampak je uporabljal kvalifikatorje in opozorila, značilna prav za položaj, ko novinar razpolaga z več indici, izjavami virov in posrednimi ujemanji, dokončne potrditve pa nima. Uporabljeni so bili izrazi »domnevno«, »kot je videti«, »po naših informacijah« in sklicevanje na več nepovezanih virov, hkrati pa je bil vključen tudi odziv prizadetih. To pomeni, da je bil gledalec na negotovost oziroma nedokončno potrjenost dela informacij ustrezno opozorjen.

Ob tem NČR posebej poudarja, da 5. člen ne preprečuje objave novinarsko relevantnih vprašanj v javnem interesu, če so ta ustrezno označena kot vprašanja, sumi ali domneve. Prav to pa je bilo v obravnavanem primeru storjeno. Ker je Košak previdnostne oznake uporabljal, ker je vključil tudi zanikanja in pojasnila prizadetih, ker ni spornih navedb podal kot dokončno potrjena dejstva, NČR ugotavlja, da tudi v tem delu oddaje 5. člen kodeksa ni bil kršen.

Gradivo primera
Obravnavani členi
Medij
Akterji
Povezane vsebine
Arhiv razsodb