Peter Kolenc proti Tini Jereb, Dnevnik

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Brane Piano (podpredsednik), Nataša Štefe, Vanja Tekavec, Ranka Ivelja, Damijana Žišt, Peter Merc in Manica Janežič Ambrožič je na seji 16. 4. 2026 v primeru Peter Kolenc proti Tini Jereb, novinarki Dnevnika, odločilo, da novinarka ni kršila Kodeksa novinarjev Slovenije.

Primer: Peter Kolenc proti Tini Jereb, Dnevnik

Peter Kolenc (pritožnik) novinarki Dnevnika Tini Jereb očita, da je v prispevku z naslovom Kazenska ovadba: Pri učitelju verouka našli posnetke spolnih zlorab otrok, ki je bil v mediju Dnevnik objavljen 29. avgusta 2025 “s posrednimi informacijami omogočila ugotovitev identitete osumljenca” in s tem kršila 17. člen Kodeksa novinarjev Slovenije. Pritožnik je v prispevku posebej označil zapisane besede, na podlagi katerih je – po njegovem mnenju – lahko lokalno prebivalstvo odkrilo identiteto osumljenca, ki je “avtor lokalnega novičarskega portala ter dolgoletni otroški animator in učitelj verouka na Škofjeloškem”, kot ga je opisala novinarka.

“S tem razkritjem so bili najbolj oškodovani storilčevi domači (žena in otroci)”, poudarja Peter Kolenc, ki pritožbi dodaja še povezavo do medija, ki je objavil ime osumljenega, in zajeme zaslonskih slik foruma, na katerem so uporabniki komentirali dogajanje, ugotavljali identiteto osumljenega, razkrili njegovo ime in tudi nekatere druge osebne podatke.

V omenjenem članku je novinarka Tina Jereb poročala o preiskavi, v kateri se je znašel otroški animator in učitelj verouka zaradi posedovanja in posredovanja posnetkov spolnih zlorab otrok, ki naj bi jih našli na njegovem računalniku v kleti družinske hiše. Novinarka je osumljenemu po elektronski pošti poslala vprašanja, na katera je odgovoril: “Svojega zasebnega življenja ne bom javno komentiral,” in še, “da ima navsezadnje mladoletne otroke, ki jih mora zaščititi pred javnim linčem”.

Novinarka v prispevku piše tudi o komunikaciji občanke z osumljenim, po elektronski pošti ga je pozvala, naj zaradi šokantnih informacij, ki so zakrožile v zvezi z njegovim ravnanjem, preneha objavljati na družbenih omrežjih in v lokalnem glasilu. Odgovoril ji je, da »razume in spoštuje njeno mnenje, a da njegovo zasebno življenje ne vpliva na njegovo novinarsko delo«.

Novinarka Tina Jereb je v prispevek vključila tudi informacijo Policijske uprave Kranj, v kateri so na novinarkino prošnjo, naj “potrdijo ali zanikajo informacijo, da na območju Škofje Loke obravnavajo občana, ki naj bi prek spleta pos(r)edoval posnetke spolnih zlorab otrok, in na vprašanje, ali so zoper to osebo vložili kazensko ovadbo na tožilstvo”, odgovorili, da je “sektor kriminalistične policije julija na pristojno okrožno državno tožilstvo v Kranju podal kazensko ovadbo za kaznivo dejanje iz poglavja kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost”. V članku novinarka Tina Jereb piše, da je informacije preverjala tudi na pristojnem državnem tožilstvu, kjer so ji pojasnili, »da ni pravne podlage za razkrivanje podatkov o tem, ali je zoper poimensko določeno osebo v teku (pred)kazenski postopek«, da ji zato ne morejo odgovoriti na zastavljeno vprašanje.

Osumljenec je dolgoletni otroški animator, ki je v svojem lokalnem okolju deloval v vrtcih in osnovnih šolah, posvetil se je novinarstvu in poučevanju verouka v dveh župnijah, piše otroško poezijo. V javnosti ni nikoli skrival, »da je delo z otroki njegova velika strast«, javno je tudi povedal, »da mu otroci nastavljajo ogledalo« ter »da se ob njih uči, prevzgaja, kroti, umiri in prilagaja«, še beremo v članku.

Novinarka Tina Jereb je na pritožbo odgovorila.

Piše, da se je držala usmeritev Dnevnikovega uredništva in pri tem zavzela celo konservativen pristop pri razkrivanju storilčeve identitete. »Kljub temu, da je Janez Porenta kot novinar celo javna oseba, njegovega imena do izreka sodbe v Dnevniku nismo navajali. Smo pa navedli, da gre za novinarja, animatorja in učitelja verouka na Škofjeloškem (ki sicer obsega občine Žiri, Železniki, Gorenja vas-Poljane in Škofja Loka), saj je v tem primeru teža očitkov, ki so se kasneje potrdili tudi z izrekom prvostopenjske obsodilne sodbe na zaporno kazen, absolutno prevladala v kontekstu tehtanja med javnim interesom in (še vedno močno varovano) zasebnostjo storilca, pri katerem v tistem trenutku nismo navedli niti inicialk imena in priimka,« pojasnjuje Tina Jereb.

Novinarka poudarja, da je bil storilec že pred tem vajen medijske in javne pozornosti in da je bilo »delno razkritje njegove identitete v lokalnem okolju absolutno v javnem interesu«, saj je deloval tudi kot otroški animator in učitelj verouka, kar pomeni, da je imel stik z otroki, hkrati pa je bil v postopku zaradi hudih očitkov, ki so se nanašali prav na področje (spolne) zlorabe otrok.

Identiteta storilca v zvezi s kaznivim dejanjem v lokalnem okolju je bila, poudarja Tina Jereb, znana že pred objavo njenega članka, v katerem omenja tudi poziv zaskrbljene občanke in odgovor osumljenca nanj.

O pritožnikovi ugotovitvi, da naj bi bili s tem razkritjem najbolj oškodovani njegovi bližnji, je novinarka napisala, da pritožnik te domnevne oškodovanosti ni z ničemer konkretiziral in da novinarka tega očitka niti ne prepozna v zatrjevani kršitvi 17. člena kodeksa.

SKLEP:

Novinarka Tina Jereb ni kršila 17. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev: Novinarka je poročala o osumljenem za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost, posedoval in posredoval naj bi posnetke spolnih zlorab otrok. Informacije je preverjala pri osumljenemu, ta jih ni zanikal, spraševala je na policijski upravi, ki ji je potrdila, da so julija »na pristojno okrožno državno tožilstvo v Kranju podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje iz poglavja kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost«, o odločitvi v zvezi s predkazenskim postopkom zoper osumljenega občana Škofje Loke je poizvedovala tudi na pristojnem državnem tožilstvu. Novinarsko častno razsodišče ugotavlja, da je imela novinarka verodostojne informacije, ki jih je januarja 2026 potrdila tudi obsodba, in da je ravnala v skladu s 17. členom kodeksa, kar pomeni, da se je izogibala senzacionalističnemu in neupravičenemu razkrivanju posameznikove zasebnosti v javnosti, ni objavila njegovega imena ali inicialk imena in priimka, s čimer je, kolikor je bilo to mogoče, izkazala obzirnost tudi do njegovih bližnjih. Je pa zaradi teže očitanih dejanj in dejstva, da se obravnavani posameznik ukvarja z dejavnostmi, v katerih ima stike z otroki, navedla nekatere podatke o njem, ker je pravilno presodila, da je javni interes v tem primeru prevladal nad absolutno zaščito njegove zasebnosti. Ker 17. člen Kodeksa novinarjev Slovenije izpostavlja, da se mora novinar zavedati, da lahko z objavo informacij škodi posamezniku, ki ni vajen medijske in javne pozornosti, NČR na podlagi njegovega vsestranskega delovanja, javnega nastopanja in medijskega pojavljanja ocenjuje, da je bil v članku obravnavani posameznik vajen medijske in javne pozornosti.