Luka Koper proti Alenki P. Kerševan in Drašku Plavšiću, regionalobala.si

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju: NČR), v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Brane Piano (podpredsednik), Nataša Štefe, Sonja Merljak Zdovc, Ranka Ivelja, Manica Janežič Ambrožič (člani-ce), je na seji 4. 6. 2026 v primeru Luka Koper proti novinarki Alenki P. Kerševan in odgovornemu uredniku Drašku Plavšiću, oba spletni medij Regionalobala.si, odločilo, da sta novinarka in urednik kršila Kodeks novinarjev Slovenije.

Primer: Luka Koper proti Alenki P. Kerševan in Drašku Plavšiću, regionalobala.si

Pritožnica (v imenu Luke Koper Marina Jelen) piše, da medij Regionalobala.si pogosto objavlja prispevke o družbi Luka Koper še pred pridobitvijo odziva Luke Koper oziroma stališča družbe Luka Koper. Njena pritožba se nanaša na tri prispevke o delu nekdanjih izvajalcev pristaniških storitev. Dodaja, da so vprašanja glede te teme v Luki Koper prejeli šele po objavi zadnjega prispevka (21. 8. 2025 ob 16.11).

Pritožba se nanaša na naslednje tri prispevke: »LUKA KOPER NE PRISTAJA NA SKUPINSKO PORAVNAVO: “Nekateri delavci so vmes že umrli, ne da bi dočakali svojo pravico”, objavljen 14. 8. 2025 ob 10.37; »POSLOVNI MODEL LUKE, KI JE GROBO KRŠIL DELAVSKE PRAVICE: Se je praksa sploh spremenila?«, objavljen 20. 8. 2025 ob 7.00, ter »SINDIKALNI ALARM V LUKI KOPER: “Poslovni model je bil oblikovan na izigravanju delavske zakonodaje«, objavljen 21. 8. 2025 ob 9.00. Prispevki so podpisani z »A.P. – Uredništvo«.

Pritožnica odgovornemu uredniku in novinarki očita kršitve 1., 3., 4. in 10. člena Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju: kodeks).

Povzetek pritožbe

Po mnenju pritožnice je bil v prispevkih kršen 1. člen kodeksa , ker novinar ni preveril točnosti objavljenih informacij pri družbi Luka Koper, prav tako od družbe sploh ni poskušal pridobiti odziva. Kot dodaja pritožnica, so vprašanja prejeli šele po objavi zadnjega prispevka, čeprav so po njenem mnenju objavljene hude obtožbe o domnevno nezakonitem ravnanju, kar pritožnica utemeljuje z navedbo iz uvodnega odstavka v prispevku SINDIKALNI ALARM V LUKI KOPER: “Poslovni model je bil oblikovan na izigravanju delavske zakonodaje, v katerem novinar opisuje nekdanji poslovni model izvajalcev pristaniških storitev (IPS) ter navaja: »da naj bi se v Luki Koper kljub formalni odpravi nezakonitega poslovnega modela z izvajalci pristaniških storitev (IPS), ki je prizadel več kot 1200 delavcev in sistematično kršil njihove pravice, vračale stare prakse, tokrat prek najemanja ključnih storitev pri zunanjih izvajalcih«. Kot dodaja pritožnica, »gre za zelo resne obtožbe, ki postavljajo pod vprašaj zakonitost poslovanja družbe, njeno verodostojnost, zaupanje ter spoštovanje temeljnih človekovih pravic – kar je pomembno tako z vidika delodajalca kot tudi poslovnih partnerjev. Kljub temu je novinar trditev objavil brez predhodnega preverjanja informacij pri družbi Luka Koper.«

Kršitev 3. člena kodeksa pritožnica utemeljuje s tem, da so bili vsi trije prispevki objavljeni pred prejemom vprašanj s strani uredništva oz. novinarke Alenke P. Kerševan. V zadnjem prispevku je navedeno »Odgovore Luke Koper bomo objavili takoj, ko jih prejmemo«, čeprav vprašanj od novinarke kot piše pritožnica, ob objavi prispevka sploh še niso prejeli. Prispevek je bil objavljen 21. 8. 2025 ob 9.00, vprašanja so prejeli ta dan ob 16.11.

Tudi kršitev 4. člena kodeksa pritožnica utemeljuje s tem, da je »avtor prispevke objavil, ne da bi poskušal pridobiti odziv oziroma stališče Luke Koper«. Pritožnica zatrjuje, da je novinar vedel, »da so dejstva lahko drugačna od plati, ki jo je predstavil, saj o tem pričajo tudi številne objave od leta 2018«.
V pritožbi pritožnica tudi pojasnjuje, na kakšen način so ukinjali IPS model v družbi in vzpostavljali ustreznejšega oziroma pravičnejšega. Gre za postopek, ki se je začel leta 2018 in končal leto pozneje. Kot piše pritožnica, je »celoten postopek implementacije spremljala tudi delovna inšpekcija, ki je na mesečni ravni prejemala poročila o konkretnih korakih uvajanja novega sistema in nanj ni imela pripomb«. Pritožnica navaja tudi podatke o tem, koliko je v družbi redno zaposlenih in koliko agencijskih zaposlitev.

Pritožnica očita še kršitev 10. člena kodeksa , saj »avtor v članku uporablja fotografije sedanje uprave podjetja in predsednika nadzornega sveta, čeprav obravnavana vsebina ni neposredno povezana z njihovim delovanjem. Na ta način se ustvarja vtis, da tudi današnje vodstvo nadaljuje prakse iz preteklih obdobij. S tem se na upravo in nadzorni svet ustvarja dodaten pritisk ter oblikuje predstava, ki ne odraža dejanskega stanja in lahko negativno vpliva na ugled družbe.«
Kot ob zaključku pritožbe povzema pritožnica, je poročanje v vseh treh prispevkih enostransko, zavajajoče in senzacionalistično, kar ilustrira z dvema mednaslovoma: »Brutalen sistem, ki deluje kot ogenj: za sabo pušča opustošenje« ter »Sistem izkoriščanja in zniževanja stroškov dela«. Dodaja, da ima takšno poročanje neposredne negativne posledice na ugled podjetja in njegovo poslovanje.

Pritožbi je dodan posnetek zaslona elektronske pošte z vprašanji novinarke Alenke P. Kerševan, poslane 21. avgusta 2025 ob 16.11.

Odgovorni urednik Draško Plavšić in novinarka Alenka P. Kerševan sta podala pojasnili; oba očitke o kršitvah v celoti zavračata.

Draško Plavšić pojasnjuje, da pritožba temelji na »selektivnih trditvah, zamolčanju ključnih dejstev in potvarjanju poteka uredniškega dela.« Obravnavane prispevke je novinarka Alenka P. Kerševan pripravila »po jasnih uredniških navodilih«, ki so vključevala tudi pridobitev stališča Luke Koper, ki je bilo »kljub njihovim zamudam – objavljeno takoj, ko so ga prejeli«. Pojasnjuje da je novinarka zaradi obsežnosti vsebine obravnavano temo razdelila na več člankov oz. objav: »Zgodovinski pregled dogajanja IPS modela in outsourcing praks v Luki Koper, pogovor z dvema predstavnikoma sindikatov, in četrti članek – odziv Luke Koper.« Za slednje navaja prispevek: »LUKA KOPER ZAVRAČA OCENE SINDIKATOV: “Praksa outsourcinga je povsem običajna in zakonita”, objavljen 26.8. 2025 ob 10.40, v katerem je odgovor Luke Koper objavljen v celoti. Odgovorni urednik dodaja, da je »neodzivnost Luke Koper pri odgovorih na naša novinarska vprašanja znan vzorec, ki poteka že več let, ravno tako prijave na Novinarsko častno razsodišče«, kar razume tudi kot pritisk na neodvisno poročanje Regionala. Glede uporabe fotografij razlaga, da gre za legitimno uredniško odločitev.

Novinarka Alenka P. Kerševan v daljšem odgovoru pojasnjuje, da obravnavani prispevki »temeljijo na poglobljenem analitičnem delu in pregledu vseh javno dostopnih, v medijih že objavljenih podatkov in na osnovi uredniških navodil«. Dodaja da gre za temo, ki je preobsežna za en sam članek. V drugem obravnavanem prispevku »POSLOVNI MODEL LUKE, KI JE GROBO KRŠIL DELAVSKE PRAVICE: Se je praksa sploh spremenila?«, objavljenem 20. 8. 2025 ob 7.00, je tako predstavljen »zgodovinski prikaz že v javnosti in medijih objavljenih dejstev o poslovnem modelu Luke Koper z izvajalci pristaniških storitev (IPS), ki je bil s strani sodišč pravnomočno razglašen za nezakonit«. V tem primeru pa, dodaja novinarka, »o zgodovinskih dejstvih, ki so že bila predmet sodnih postopkov in pravnomočnih odločitev, medij ni dolžan pridobivati mnenja družbe, saj je o tem že bilo pravnomočno razsojeno«. Poleg zgodovinskega prikaza je v omenjenem prispevku objavljeno tudi mnenje predstavnika sindikata delavcev, »ki opozarja, da naj bi se sporne prakse ponavljale na avtomobilskem terminalu«. Novinarka piše, da »gre za mnenje sindikalnega predstavnika, ki ima pravico do svobode izražanja in ki zastopa interese delavcev, je torej legitimni vir informacij o delovnih razmerah v podjetju v državni lasti«. Dodaja, da ni bila dolžna preverjati resničnosti mnenja, »saj mnenje ni dejansko zatrjevanje, temveč vrednostna sodba, zaščitena z Ustavo RS in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah.«

Glede drugega obravnavanega prispevka: SINDIKALNI ALARM V LUKI KOPER: “Poslovni model je bil oblikovan na izigravanju delavske zakonodaje«, objavljenega 21. 8. 2025 ob 9.00, novinarka pojasnjuje, da gre tudi »v tem primeru za objavo mnenja sindikalnega predstavnika, ki ima pravico do svobode govora in izražanja svojih pogledov na poslovanje Luke Koper«. V članku je objavljen intervju z Damjanom Volfom, predsednikom Konfederacije sindikatov 90 Slovenije, »ki predstavlja stališča sindikalne organizacije glede preteklega sistema IPS in aktualnih razmer na avtomobilskem terminalu«. Dodaja, da so »sindikalni predstavniki legitimni viri informacij o delovnih razmerah v podjetjih, njihova stališča pa so stvar javnega interesa, še posebej v družbah v državni lasti, kjer je transparentnost ključnega pomena« in da resničnosti njihovih mnenj ni dolžna preverjati, »saj mnenje ne more biti osnova za obtožbo objave neresničnih navedb«. Pojasnjuje, da je v članku navedla, da bodo odgovori Luke Koper objavljeni, ko jih prejmejo, »s čimer je bila javnosti posredovana informacija, da bo medij objavil tudi mnenje Luke Koper.« Po mnenju novinarke gre za »standardizirano novinarsko navedbo«, ki »potrjuje ravnanje, ki je skladno z načeli objektivnega novinarstva«. Novinarka piše, da je »tovrstna praksa povsem standardna v novinarstvu in zagotavlja transparentnost do bralcev ter dokazuje, da medij ni zanemaril pravice do odgovora in prikaza nasprotnega mnenja«. Po mnenju novinarke že sama navedba, da bodo odgovore Luke Koper objavili takoj, ko jih prejmejo, dokazuje, da so vprašanja Luki Koper bila posredovana in da je medij Luki Koper ponudil možnost odziva. »Ali so bila podjetju poslana vprašanja isti ali naslednji dan, je irelevantno, saj objava odgovora podjetja ni opredeljena kot obveznost sočasnosti objave na istem mestu in ob istem času,« dodaja novinarka, ki tako kot odgovorni urednik prilaga tudi članek »LUKA KOPER ZAVRAČA OCENE SINDIKATOV: “Praksa outsourcinga je povsem običajna in zakonita”, objavljen 26. 8. 2025 ob 10.40, v katerem je odgovor Luke Koper objavljen v celoti.

Glede 10. člena novinarka zavrača očitano potvarjanje vsebine. Po njenem so fotografije sedanjega vodstva uporabljene upravičeno, saj se očitki sindikatov nanašajo na trenutno stanje in sedanje vodstvo Luke Koper. Prilaga tudi svoja novinarska vprašanja, poslana Marini Jelen, ki zastopa Luko Koper. Najstarejša segajo v julij 2025, glede potniške ladje Aida Blu. Pred elektronsko pošto z novinarskimi vprašanji o trditvah sindikalnih predstavnikov, ki ga prilaga tudi pritožnica (z datumom 21.8. 2025 ob 16.11), novinarka k odgovoru dodaja še novinarsko poizvedbo z vprašanji o delovnih razmerah v Luki Koper, ki je bila poslana 11. avgusta 2025.

SKLEP:

Novinarka in odgovorni urednik nista kršila 1., 4. in 10. člena, sta pa kršila 3. člen kodeksa.

Obrazložitev: Kot je v obširnem odgovoru pojasnila novinarka Alenka P. Kerševan, že dlje časa analitično in poglobljeno spremlja vprašanje delovnih razmer in poslovnega modela IPS v Luki Koper, ki ima obsežno zgodovinsko in tudi inšpekcijsko ter sodno ozadje. Od leta 2019 naj bi se nezakonite prakse preoblikovale po t.i. tristebrnem modelu; sindikalni predstavniki očitajo Luki Koper, da so delavci v tretjem stebru, predvsem na avtomobilskem terminalu, v neenakem položaju glede plačila, pravic in varnostnih pogojev v primerjavi z redno zaposlenimi oz. delavci v prvih dveh stebrih. O tem piše novinarka v prispevku »Luka Koper ne pristaja na skupinsko poravnavo« (14. 8. 2025), v prispevku »Poslovni model Luke, ki je grobo kršil delavske pravice: se je praksa sploh spremenila« (objavljen 20. 8. 2025), v katerem sicer omeni odgovor Luke Koper in njihove trditve, da gre za zakonito delovanje; predvsem pa se v obeh člankih osredotoča na minule sodne in inšpekcijske odločitve oz. sodbe. Podobno ravna tudi v tretjem prispevku, »Sindikalni alarm v Luki Koper: Poslovni model je bil izoblikovan na izigravanju delavske zakonodaje«, v katerem piše o očitkih sindikatov na račun delovanja Luke Koper. V tem članku so hude obtožbe še najbolj konkretizirane: »sistematično kršenje delovnopravne zakonodaje«, »zgled kršitev«, »izigravanje zakonodaje«, »sistem, ki temelji na strahu«, »brutalen sistem, ki deluje kot ogenj«, »Luka Koper si je zelo spretno oprala roke pred odgovornostjo« … Novinarka ob koncu članka napiše, da so se »za pojasnila obrnili tudi na upravo Luke Koper«, navede konkretna vprašanja ter doda »odgovore Luke Koper bomo objavili takoj, ko jih prejmemo«. Vendar pa to de facto ne drži. V času objave članka s hudimi obtožbami namreč uprava Luke Koper še ni prejela vprašanj, ki zadevajo hude obtožbe na račun delovnih razmer. Članek je bil objavljen 20. 8. 2025 ob 7.00, vprašanja pa poslana naslednji dan ob 16.00. 3. člen kodeksa pravi: »Novinar mora pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo, praviloma v istem prispevku, sicer pa takoj, ko je mogoče. Enako mora storiti tudi, ko povzema hude obtožbe iz drugih medijev ali arhivov. Če novinar odziva ni mogel pridobiti, mora to javnosti pojasniti.«

Ker novinarka ni pred objavo prispevka s hudimi obtožbami na račun uprave Luke Koper pridobila njihovega odziva, je kršila 3. člen kodeksa. Novinarka se moti, ko piše, da je irelevantno »ali so bila podjetju poslana vprašanja isti ali naslednji dan«, saj tretji člen določa, da mora novinar vsaj poskušati pridobiti odziv v istem prispevku, vsekakor pa je pomembno, da naslovnik hudih obtožb dobi priložnost odgovora in pojasnila pred objavo članka, ki vsebuje te obtožbe. To mora veljati tudi v primerih, ko se naslovnik odgovorom izogiba oziroma zavrača obtožbe ali pa je novinarju znano, da ne daje pojasnil. Dokumentacija, ki jo je priložila novinarka, nakazuje »neodzivnost odgovorov Luke Koper«, vendar pa jim to ne jemlje pravice do seznanitve in možnosti odziva na vsakokratne hude obtožbe v člankih, preden so ti objavljeni.

NČR ugotavlja, da se očitki pritožnice glede 1. in 4. člena vsebinsko ne nanašajo na ta dva člena, ampak na 3. člen, ki ga je razsodišče že obravnavalo. Kršitve 1. in 4. člena NČR zato ne ugotavlja.

Uporaba slikovnega gradiva sedanje uprave podjetja in predsednika nadzornega sveta ne pomeni kršitve 10. člena kodeksa, saj so aktualni vodilni v podjetju tisti, ki ga predstavljajo in tudi odgovarjajo za njegovo delovanje, torej ne gre za nikakršno potvarjanje vsebine oziroma slikovnega materiala.

Ker je odgovorni urednik objektivno odgovoren za vse v mediju objavljeno, razsodišče ocenjuje, da je tudi on kršil 3. člen kodeksa, ostalih očitanih členov pa ni kršil.