Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (NČR), v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Brane Piano (podpredsednik), Vanja Tekavec, Nataša Štefe, Damijana Žišt, Manica Janežič Ambrožič, Igor Vobič in Ranka Ivelja (članice in člani) je na seji 18. 6. 2026 v primeru Boštjan Šoba proti novinarju Večera Mihi Raičeviču odločilo, da novinar ni kršil Kodeksa novinarjev Slovenije.

Primer: Boštjan Šoba proti Mihi Raičeviču, Večer

Boštjan Šoba se pritožuje zaradi članka Pri Logarjevih Demokratih sodeluje tudi obsojenec iz podkupovalne afere Šuštar, ki je bil v mediju Večer objavljen 16. 9. 2025.

Povzetek pritožbe

Boštjan Šoba (v nadaljevanju: pritožnik) novinarju Večera Mihi Raičeviču, avtorju prispevka, očita, da je kršil 1., 4. in 10. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju: kodeks).

Pritožnik piše, da ga v članku z naslovom in več navedbami prikazujejo kot “obsojenca”, čeprav iz uradnega potrdila Ministrstva za pravosodje jasno izhaja, da ni kaznovan in da nima nobenih veljavnih kazenskih sankcij.”Novinarji bi to dejstvo lahko preverili pri uradnih virih ali pri meni osebno, kar od njih izrecno zahteva 1. člen ,” dodaja in poudarja, da je objava neresnične informacije o obsojenosti “huda kršitev temeljnega načela preverjanja dejstev”.

Novinar v prispevku ni navedel, da Šoba ni več član politične stranke, da ni davčni dolžnik, da nima nobenih odprtih sodnih postopkov in da ni obsojen. “Vse to so informacije, ki so po 4. členu kodeksa ključne za razumevanje obravnavane teme,” je zapisal pritožnik, ki dodaja, da je zamolčanje teh informacij “ustvarilo napačno in zavajajočo javno predstavo, da sem še vedno politično aktiven ter vpleten v pravne postopke, kar ni res.” Šoba piše, da je novinarja takoj po objavi obvestil o napačnih podatkih in mu poslal tudi dokazila.

Ker je novinar v članku uporabil arhivsko sodno fotografijo iz leta 2011, je po prepričanju pritožnika s tem kršil 10. člen kodeksa, ki določa, da morajo biti arhivske slike ustrezno označene in ne smejo potvarjati vsebine. Pritožnik piše, da je bila v tem primeru fotografija uporabljena senzacionalistično in brez oznake, da gre za star arhivski posnetek, kar bralcu lažno sugerira, da je trenutno v kazenskih postopkih. Boštjan Šoba še dodaja, da je fotografija predstavljena izven konteksta, povečuje stigmo in neupravičeno posega v njegovo zasebnost ter dostojanstvo.

Novinar Miha Raičevič je odgovoril na pritožbo Boštjana Šobe.

Pojasnjuje, da je članek nastal na podlagi poročanja spletnega portala Necenzurirano, da se je Boštjan Šoba pojavil na ustanovni seji občinskega odbora stranke Demokrati v Grosupljem, kar je vzbudilo zanimanje v njihovi redakciji in spodbudilo odločitev, da o tem nekaj napišejo. “Nastal je razmeroma kratek članek, a pred objavo so bila navedena dejstva po večini preverjena,” piše novinar, ki podrobneje odgovarja na očitane kršitve kodeksa.

1. člen
Miha Raičevič je navedel, da lahko dostopa in preverja javno dostopne evidence, do izpisov o fizičnih osebah glede kaznovanosti pa ni upravičen. Pri pripravi prispevka je dodatno preveril navedbe in našel zapise v starih člankih, med drugim Slovenske tiskovne agencije (STA), iz katerih je razvidno, da je bil Boštjan Šoba pravnomočno obsojen na prvi in drugi stopnji, za tem je vložil zahtevo za varstvo zakonitosti na vrhovno sodišče, ki je njegovo zahtevo zavrnilo, s pritožbo se je obrnil na ustavno sodišče, ki je zahtevalo ponovno presojo vrhovnega sodišča. Pritožnik je prestal zaporno kazen in po informacijah, s katerimi razpolaga, je plačal tudi povrnitev stroškov Republike Slovenije za izročitev. “Zelo resno jemljem pomen nediskriminacije nekdanjih zapornikov v vsakdanjem življenju, a v primerih, ko gre za osebe, ki lahko vplivajo na javne, politične zadeve ali zasedejo javne funkcije, sem prepričan, da je interes javnosti, da izve, če je bil posameznik kdaj že obsojen zaradi kršitev zakonodaje. To ne pomeni, da posameznik, če uspe javnost prepričati, da se je iz storjenega naučil in popolnoma spremenil, ne more zasesti funkcij in uresničevati svojih pravic, a kot javno izpostavljena oseba se mora zavedati, da bo njegovo ravnanje, vključno s preteklim ravnanjem, v večji meri pod drobnogledom javnosti. Boštjan Šoba je bil vpleten v eno največjih korupcijskih afer javnega sektorja, ki je bila v Sloveniji raziskana in je dobila svoj epilog na sodišču.” Novinar ocenjuje, da je s tem, ko se je pritožnik pojavil na srečanju občinskega odbora stranke Demokrati v Grosupljem, nastal interes javnosti, da se javno piše o tem, kdo je – tudi o njegovih preteklih ravnanjih. Njegovo povezanost s stranko Demokratov dokazuje tudi objava na Facebooku omenjene stranke s 13. avgusta 2025, odgovarja novinar.

V prispevku je v tem delu povzemal portal Necenzurirano, ki je o tem poročal, kot tudi o tem, da je pritožnik postal celo član lokalnega izvršilnega odbora stranke. “Ker gre za novinarske vire in kolege, ki jim zaupam, in ki niso objavili popravkov, sem presodil, da za namene članka ni potrebno pri njem posebej preverjati teh informacij,” je zapisal novinar Raičevič.

4. člen
Novinar pojasnjuje: “Zamolčanje ključnih informacij se ne more nanašati na članek, objavljen v mediju Večer, saj mu je bil dodan okvirček, v katerem je zapisana izjava Boštjana Šobe, s katero je želel predstaviti svoja stališča: da ni član stranke in da ni obsojenec. Ta okvirček je bil objavljen kmalu zatem, ko nam je Boštjan Šoba poslal elektronsko sporočilo, v katerem se je odzval na članek. Objavljen je bil v približno 20 minutah po prejemu elektronskega sporočila.”

10. člen
Novinar Miha Raičevič se ne strinja z očitkom, da ne bi smeli uporabiti fotografije iz leta 2011, ki je nastala na sodišču, prav tako ne drži, piše novinar, da je bila uporabljena brez “oznake, da gre za star arhivski posnetek”. Pod fotografijo jasno piše, da je nastala na sodišču leta 2011, piše novinar, ki opozarja, da je dokaz za to razsodišču predložil sam pritožnik.

Novinar je odgovoru dodal tudi povezave do objav Slovenske tiskovne agencije o primeru pritožnika, iz katerih je razvidno, da je bil pravnomočno obsojen, da je bil v Kanadi in da ga je Kanada izročila Sloveniji.

SKLEP:

Novinar Miha Raičevič ni kršil 1., 4. in 10. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:
Kratek prispevek avtorja Mihe Raičeviča je v večji meri povzet po članku Obsojenec iz podkupovalne afere Šuštar je zdaj v stranki Anžeta Logarja , objavljenem 16. 9. 2025 na portalu Necenzurirano, zoper katerega je razsodišče dobilo pritožbo, jo obravnavalo in sprejelo odločitev (primer: Boštjan Šoba proti Primožu Cirmanu in Tomažu Modicu).

Novinar Raičevič je pri pripravi prispevka preverjal objavljene navedbe v več člankih Slovenske tiskovne agencije, iz katerih je razvidno, da je bil Boštjan Šoba pravnomočno obsojen. NČR ocenjuje, da je novinar preverjal objavljene informacije v verodostojnem viru, zato ni kršil 1. člena. Uporaba besede obsojenec ni sporna. Ker se pritožnik sklicuje na izbris iz kazenske evidence, razsodišče poudarja, da pravica do izbrisa ni neomejena, čeprav je pritožnik trenutno v stanju brez kazenske evidence. Njegova vpletenost v korupcijsko afero je javnosti znana, v medijskih objavah pa tudi podrobno opisana. Objavljeni članki so še vedno javno dostopni, ravno v takih primerih, kot je obravnavani, jih potrebujemo zaradi uresničevanja pravice do svobode izražanja in obveščanja. Čeprav je v očeh prava človek, ki je bil pravnomočno obsojen, z izbrisom iz kazenske evidence obravnavan kot neobsojen, pa ima novinar, če je to v interesu javnosti, o tem pravico in dolžnost poročati.

Razsodišče je že v okviru obrazložitve, povezane s 1. členom, pojasnilo, da je bilo razkritje obsodbe in opis vpletenosti Boštjana Šobe v korupcijsko afero, v interesu javnosti, pri tem razsodišče ni ugotovilo zamolčanja ključnih informacij. Vse ostalo, kar našteva pritožnik, pa za razumevanje obravnavane teme niso bistvene informacije. Ključno dejstvo je, da je Šoba sodeloval pri ustanovnem sestanku občinskega odbora politične stranke Demokrati in da se je včlanil v to stranko. V Večeru pa so skupaj s člankom takoj objavil tudi odziv pritožnika: “Spoštovani, v zvezi s člankom, ki ga je objavil portal necenzurirano.si, vam sporočam, da nisem član stranke Demokrati ali tudi na kakršnikoli funkciji več nisem in tudi nisem obsojenec ali davčni dolžnik.”

Objavljeni odziv predstavlja dopolnitev prispevka, a nobena od dodanih informacij ni ključna za razumevanje obravnavane teme. V prispevku npr. sploh ni bilo omenjeno, da naj bi bil Šoba davčni dolžnik. Novinar ni kršil 4. člena.

Objavljena arhivska fotografija je bila ustrezno označena, navedeno je, da je bila posneta leta 2011 na sodišču, ni senzacionalistična ali senzacionalistično uporabljena, ne gre za pretiran poseg v zasebnost, posneta je bila javnem dogodku (sojenju) in je povezana z vsebino članka. NČR ne prepoznava kršitve 10. člena.
Pritožnik pomotoma novinarju Večera očita tudi kršitev 24. člena, očitek je namenjen soavtorju zgoraj omenjenega članka, objavljenega na portalu Necenzurirano. Pritožnik je namreč pritožbo poslal za vsak članek posebej, ko ga je razsodišče v skladu s svojim pravilnikom pozvalo k popravkom oz. dopolnitvam, pa je v zadnji verziji (»Popravljena dopolnitev«) pritožbi združil. Razsodišče se je odločilo, da primera obravnava vsakega posebej.