1. 7. 2026

Ivan Radan proti Aleksandru Brudarju in Dejanu Novakoviću, Delo in Slovenske novice

Stališče NČR in DNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije, v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Brane Piano (podpredsednik) in Damijana Žišt, Vanja Tekavec, Igor Vobič, Ranka Ivelja, Nataša Štefe (članice in člani), je na seji 18. 6. 2026 v primeru Ivan Radan proti novinarju Slovenskih novic Aleksandru Brudarju in v. d. odgovornemu uredniku Dela Dejanu Novakoviču odločilo, da sta novinar in urednik kršila Kodeks novinarjev Slovenije.

Primer: Ivan Radan proti novinarju Slovenskih novic Aleksandru Brudarju in vršilcu dolžnosti odgovornega urednika Dela Dejanu Novakoviću

Ivan Radan (pritožnik) se pritožuje zaradi več člankov, ki jih je 5. 2. 2026 v Slovenskih novicah in v Delu objavil novinar Aleksander Brudar. Novinarju očita, da je z navedbami v člankih Dr. Smrt Ivan Radan toži državo za skoraj 3 milijone evrov, objavljenih na www.delo.si in na www.slovenskenovice.si 5. 2. 2026 ter z navedbami na naslovnici in v članku Dr. Smrt toži državo, objavljenih v tiskani izdaji Slovenskih novic 5. 2. 2026, kršil 2., 4. in 10. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju kodeks). Novinarsko častno razsodišče naproša tudi, da v predmetni zadevi razišče odgovornost in kršitve kodeksa s strani vršilca dolžnosti odgovornega urednika Dela in Slovenskih novic Dejana Novakovića.

Po mnenju pritožnika je novinar z navedbami v že omenjenih naslovih in podnaslovih »Ivan Radan po oprostilni sodbi pričakuje odškodnino. V odmeven kazenski primer so bili vključeni celo prašiči«, »V zelo odmeven primer slovenskega sodstva so bili vključeni celo prašiči« in »Očitali so mu, da se je zaradi svoje narcistične motnje počutil kot bog, ki doseže močno vznemirjenje, ko konča trpljenje in določi, kdaj bo kdo umrl.« kršil 2. člen kodeksa.

Po mnenju pritožnika je označba »Dr. Smrt« ob njegovem imenu neposredno osebno žaljiva, škoduje njegovemu ugledu in grobo posega v njegovo osebno dostojanstvo. Gre za objektivno žaljiv izraz, ki pri povprečnemu bralcu ustvarja vtis o krivdi za smrt pacientov, čeprav je bil v kazenskem postopku pravnomočno oproščen vseh očitkov, opozarja.

Dodatno meni, da ima uporabljeni izraz izrazito negativno konotacijo tudi v širšem zgodovinskem kontekstu, kjer se s tovrstnimi izrazi označuje nacistične zdravnike, odgovorne za najhujša kazniva dejanja zoper človečnost, kot sta bila Aribert Heim in Josef Mengele. Takšne označbe v kolektivni zavesti pomenijo zdravnika, ki zlorablja svoj poklic za povzročanje trpljenja in smrti, s tem pa se javnosti na osebno žaljiv način podaja neresničen in izkrivljen prikaz dejstev, opozarja.

Pri tem po mnenju pritožnika ne gre le za provokativen ali kritičen način poročanja, ampak uporabo neposredno osebno žaljivega izraza, ki v povezavi z navedbami v podnaslovu nedopustno posega v njegovo čast in dobro ime. Za uporabo takšne oznake ne ostaja dejanska podlaga, avtor pa je s tem prestopil dopustne okvire svobode izražanja, navaja. Ob tem v konkretnem primeru ne gre za poročanje o javni ali politično izpostavljeni osebi, ki bi bila potencialno dolžna trpeti intenzivnejše posege v svojo pravico do časti in dobrega imena.

Po mnenju pritožnika bi novinar informacijskemu interesu javnosti v celoti zadostil brez uporabe žaljivega izraza, na primer z naslovom »Ivan Radan toži državo«.
Pritožnik posebej izpostavlja navedbo v članku, objavljenem v elektronskem mediju Slovenskih novic, da se je pritožnika zaradi očitkov preiskovalcev oprijel vzdevek dr. Smrt (»Prav zaradi očitkov se ga je oprijel vzdevek dr. Smrt.«)

Po mnenju pritožnika je takšna formulacija zavajajoča, saj ustvarja vtis, da je vzdevek »dr. Smrt« nastal spontano kot posledica javnega dogajanja. V resnici pa sta prav avtor članka Aleksander Brudar in njegov kolega Boštjan Celec ta vzdevek v preteklih poročanjih v Slovenskih novicah večkrat uporabljala ter ga s tem dejansko uvedla in utrdila v javnem prostoru, opozarja.

Avtor tako v članku zamolči svojo lastno vloge pri nastanku in širjenju omenjenega stigmatizirajočega označevanja, kar po mnenju pritožnika pomeni manipulativno predstavitev dejstev in je v nasprotju z načelom resničnosti in celovitosti obveščanja javnosti, kot ga določa kodeks novinarjev Slovenije.

Meni, da ponavljajoča uporaba izraza takšnega izraza predstavlja večkraten poseg v njegovo dostojanstvo ter prispeva k stigmatizaciji, kar je tudi v nasprotju z določili kodeksa o spoštovanju osebnega dostojanstva in odgovornosti novinarjev za posledice objavljenih informacij.

Zaradi ponavljajoče uporabe tega izraza v člankih obeh avtorjev so ga povzeli tudi tudi nekaterih tujih medijih, med katerimi izpostavlja Novosti.rs in 24SATA. To je negativne posledice za ugled pritožnika še okrepilo. Prepričan je, da je bilo povzemanje zagotovo posledica objav Brudarja in Celca, saj sta se te oznake v slovenskem prostoru posluževala zgolj navedena avtorja.

Po mnenju pritožnika je avtor z navedbami v naslovih in podnaslovih kršil tudi 4. člen kodeksa. Kot navaja, se navedbe, ki asocirajo na krivdo za smrt pacientov (kot Dr. Smrt, vpletenost v zelo odmeven primer slovenskega sodstva, očitki o vznemirjenju ob odločanju, kdaj bo kdo umrl) nanašajo na očitke, ki so bili predmet kazenskega postopka. Pri tem pa avtor zamolči ključno informacijo, da se je ta pravnomočno končal z oprostilno sodbo.

Kljub temu, da avtor oprostilno sodbo omeni v podnaslovu, takšen način poročanja ustvarja zavajajoč vtis, da so bili očitki dejansko utemeljeni, kar ne ustreza dejanskemu stanju, opozarja pritožnik. S tem se vnaša tudi dvom v zaključek dolgotrajnega sodnega procesa in samo oprostilno sodbo. V zvezi s člankom v tiskani izdaji Slovenskih novic posebej opozarja, da si naslov in podnaslov tudi vsebinsko nasprotujeta, kar pri bralcih vzbuja dodatno zmedo, pogosto pa tudi zgražanje v škodo pritožnika, saj lahko bralci dobijo občutek, da je dr. Smrt kriv, čeprav oproščen, zdaj pa še toži za milijone, navaja.

Naslov, dodaja pritožnik, ima pri tem ključno vlogo, saj predstavljata prvi in pogosto edini stik bralca z vsebino ter bistveno vplivata na njegovo razumevanje in oblikovanje mnenja o obravnavani temi. Če ključna informacija, potrebna za objektivno razumevanje konteksta, v naslovu ali podnaslovu ni navedena, je takšna predstavitev teme pomanjkljiva in lahko bralca zavede, ne glede na to, ali je ta informacija morebiti omenjena kasneje v podnaslovu ali samem besedilu članka. Novinar in uredništvo sta dolžna zagotoviti, da naslov ne ustvarja napačnega ali nepopolnega vtisa o vsebini prispevka, opozarja.

Po mnenju pritožnika je avtor z naslovom in podnaslovom kršil tudi 10. člen kodeksa. Z navedbami, da »Dr. Smrt toži državo« v povezavi z navedbami v podnaslovu se pri bralcih ustvarja prepričanje, da je kot zdravnik, ki je povzročal smrt pacientov, sedaj v vlogi tožnika proti državi. Takšna predstavitev pa je zavajajoča in v očitnem nasprotju z dejanskim stanjem, saj je bil v kazenskem postopku pravnomočno oproščen vseh očitanih kaznivih dejanj. To izhaja iz sodbe okrožnega in višjega sodišča v Ljubljani, opozarja.

Po mnenju pritožnika se s takšno vsebino bralce usmerja v enostransko in vnaprej določeno razumevanje vsebine, še preden se z njo sploh seznanijo, ter tako bistveno vpliva na njihovo dojemanje predstavljenih informacij.

Takšne navedbe ne predstavljajo zgolj povzetka vsebine članka, temveč z uporabo izrazito negativne označbe ustvarjajo napačen in izkrivljen vtis o kazenski odgovornosti pritožnika ter pri bralcu vzbujajo prepričanje o njegovi krivdi, posledično pa potvarjajo vsebino članka. Pri bralcu se torej ustvarja v naprej določeno razumevanje vsebine, še preden se z njo sploh seznani, ter tako bistveno vpliva na njegovo dojemanje predstavljenih informacij, še navaja pritožnik.

Pritožbi prilaga:
– kopijo naslovnice in članka Dr. Smrt toži državo v Slovenskih novicah z dne 5. 2. 202 in
– kopijo oznake DOKTOR SMRT v preteklih prispevkih elektronskega in tiskanega medija Slovenskih novic;
– posnetek zaslona portala Times.si s posnetkom naslova Dr. Smrt Ivan Radan toži državo za skoraj tri miijone evrov in posnetek zaslona iz spletnega brskalnika google z navezavo na Delo.si z istim naslovom.

Skupen odgovor Aleksandra Brudarja in Dejana Novakovića

Novinar Aleksander Brudar in v. d. odgovornega urednika mag. Dejan Novaković sta na pritožbo odgovorila skupaj.

Kot poudarjata, novinar Aleksander Brudar ni bil avtor nobenega od naslovov in podnaslovov obravnavanih člankov, saj je njihovo ustvarjanje v pristojnosti uredništva. Slednje je v primeru tiskane verzije Slovenskih novic določil dežurni urednik Mitja Felc, kar je v skladu z ustaljeno uredniško prakso. Za primer spletne verzije slovenskenovice.si in primer spletnega medija Delo.si, pa naslovov in podnaslovov ni določil Felc, žal pa ni več mogoče ugotoviti, kateri od dežurnih urednikov je določil naslova in podnaslova, navajata.

Glede očitane kršitve 2. člena kodeksa poudarjata, da uporaba izraza Dr. Smrt ne predstavlja osebno žaljivega predstavljanja dejstev, temveč gre za izraz, ki se je v času kazenskega postopka že uveljavil v javnem prostoru kot prepoznaven označevalec primera. Uporabljen je bil v kontekstu poročanja o temi, ki je bila deležna izjemne javne pozornosti, in ne z namenom osebnega žaljenja. Prav tako podnaslov v Slovenskih novicah »V zelo odmeven primer slovenskega sodstva so bili vključeni celo prašiči.« ni žaljiv, temveč dejstveno povzema specifičen element sodnega postopka in ne vsebuje vrednostne sodbe o pritožniku. Uporaba tega izraza ne predstavlja kršitve 2. člena, poudarjata.

Glede podnaslova, ki omenja vključitev prašičev v kazenski postopek, poudarjata, da je ta vsebinsko točen in ne vsebuje žaljivih ali diskreditirajočih elementov.
V zvezi z očitano kršitvijo 4. člena kodeksa poudarjata, da ključna informacija o oprostilni sodbi nikakor ni bila zamolčana. Nad člankom v elektronski izdaji Slovenskih novic je jasno izpostavljen nadnaslov »PO OPROSTILNI SODBI«, poleg tega pa je v samem besedilu večkrat izrecno navedeno, da je bil pritožnik pravnomočno oproščen vseh očitkov. Bralec tako ni bil prikrajšan za bistveno informacijo, ki omogoča pravilno razumevanje teme. Tudi na naslovnici tiskane izdaje Slovenskih novic in v podnaslovu članka na Delu je bilo jasno in izrecno opozorjeno na oprostilno sodbo v kazenskih zadevi, njegov izzid je nedvoumno pojasnjen tudi v vseh člankih. Ključna informacija torej ni bila zamolčana.

Glede očitane kršitve 10. člena kodeksa menita, da naslovi in podnaslovi ne potvarjajo vsebine članka. Naslov v elektronski izdaji Slovenskih novic povzema bistvo obravnavanega dogodka, torej vložitev odškodninske tožbe, medtem ko nadnaslov in besedilo članka zagotavljata celovit kontekst. Zato ni mogoče govoriti o zavajanju ali izkrivljanju vsebine. Prav tako kršitev 10. člena ni podana v tiskani izdaji Slovenskih novic in v elektronski izdaji Dela, saj naslov ne ustvarja napačnega vtisa o vsebini članka. Ta jasno predstavi dejansko stanje, naslov pa povzema aktualni pravni položaj pritožnika, ki uveljavlja odškodninski zahtevek.
Menita, da novinar Brudar ne more nositi odgovornosti za naslove in podnaslove obravnavanih člankov, saj teh ni oblikoval, temveč so jih določili dežurni uredniki v okviru svojih uredniških pristojnosti.

V zvezi z odgovornostjo v. d. odgovornega urednika pa dodatno menita, da njegove funkcije ni mogoče razlagati na način, da bi ta zajemala neposredno, individualno in vsebinsko pregledovanje vsakega posameznega članka pred objavo. Takšno razumevanje bi bilo ne le v nasprotju z ustaljeno novinarsko prakso, temveč tudi objektivno neizvedljivo z vidika organizacije dela v sodobnih medijih, kjer nastaja večje število objav dnevno.

Kot navajata, je vloga odgovornega urednika po svoji naravi predvsem določanje uredniške politike, postavljanje profesionalnih in etičnih standardov, organizacija in vodenje uredništva, zagotavljanje, da novinarski procesi potekajo skladno s kodeksom, ter izvajanje sistemskega nadzora, ne pa nadzora na ravni vsake posamezne objave.

Takšna razmejitev odgovornosti je ključna, saj mediji delujejo kot organizacijski sistemi, v katerih so posamezne naloge razdeljene med različne akterje (novinarje, urednike rubrik, dežurne urednike itd.). Neposredno odgovornost za konkretne elemente posamezne objave (npr. naslov, podnaslov, oprema članka) nosijo tisti uredniški profili, ki te elemente dejansko oblikujejo.

Odgovorni urednik zato lahko odgovarja le na ravni vzpostavitve ustreznega uredniškega sistema, zagotavljanja skladnosti delovanja uredništva z etičnimi standardi ter ukrepanja v primeru zaznanih sistemskih odstopanj.

Ne more pa se mu pripisati neposredna odgovornost za vsako posamezno formulacijo ali uredniško odločitev, sprejeto na nižjih uredniških ravneh, saj bi to pomenilo nerazumno in pravno nevzdržno razširitev odgovornosti, opozarjata.

Tudi primerjalno gledano se odgovornost odgovornega urednika razume kot odgovornost za uredniški okvir in standarde, ne pa kot obveznost operativnega pregleda vsake vsebine pred objavo.

V konkretnem primeru je uredništvo delovalo skladno s temi načeli: članki so vsebovali vse bistvene informacije, ključna informacija o oprostilni sodbi je bila jasno izpostavljena, uredniški proces pa je potekal v okviru običajne razdelitve odgovornosti.

Zato ni mogoče utemeljeno trditi, da bi v. d. odgovornega urednika bremenila odgovornost za posamezne elemente objav, ki jih ni oblikoval in ki sodijo v pristojnost drugih uredniških funkcij.

Predlagata, da Novinarsko častno razsodišče ugotovi, da v obravnavanih člankih ni prišlo do kršitev določb Kodeksa novinarjev Slovenije.

SKLEP:

V. d. odgovornega urednika Dejan Novaković in novinar Aleksander Brudar sta kršila 2. in 10. člen kodeksa, ne pa 4. člena.

Obrazložitev:
Po oceni razsodišča navedba Dr. Smrt ob imenu pritožnika pri bralcu dejansko ustvarja vtis, da je pritožnik kriv za smrt pacientov. Izraz Dr. Smrt sam po sebi sugerira močno krivdo, ob tem pa za takšno navedbo ne obstaja podlaga, saj je bil pritožnik očitkov o krivdi za smrt pacientov pravnomočno oproščen tako na prvostopenjskem kot na drugostopenjskem sodišču. Od sodbe prvostopenjskega sodišča, ki je Radana oprostilo vseh očitkov iz obtožnice, teče 8 leto (na prvostopenjskem sodišču je bil oproščen novembra 2018), od sodbe višjega ljubljanskega sodišča pa teče šesto leto (na višjem sodišču je bil oproščen maja 2020).
Po oceni razsodišča gre za senzacionalistično in osebno žaljivo prikazovanje dejstev in podatkov o odškodninskem postopku, ki ga je proti državi sprožil pritožnik. Ob tem je uporaba izraza dr. Smrt še toliko bolj nedopustna, ker je v podnaslovih oziroma nadnaslovih navedeno, da je bil pritožnik v sodnem postopku oproščen. Novinar je ta izraz uporabil tudi v članku v Slovenskih novicah, kjer zapiše, da se je Radana zaradi očitkov preiskovalcev v sodnem procesu »oprijel vzdevek dr. Smrt.«

Avtor in v. d. odgovornega urednika v skupnem odgovoru na pritožbo izpostavljata, da novinar Brudar ni avtor nobenega od naslovov in podnaslovov v primeru obravnavanih člankov. Vendar pa je pritožnik pritožbo podkrepil s prikazom naslovov več preteklih člankov, iz katerih izhaja, da je družba Delo (kot lastnik Slovenskih novic, op.p. NČR) v tiskani in elektronski izdaji Slovenskih novic več kot desetletje v člankih ob imenu pritožnika uporabljala izraz Doktor Smrt, bodisi v vprašalni ali trdilni obliki, zato po mnenju razsodišča v konkretnem primeru, na katerega se nanaša pritožba, ni šlo za uredniški ali novinarski spodrsljaj, ampak za uveljavljeno prakso uredništev, ki jo nedvomno pozna avtor prispevkov, z njo pa bi po funkciji moral biti seznanjen odgovorni urednik. Da je »vloga odgovornega urednika po svoji naravi predvsem določanje uredniške politike, postavljanje profesionalnih in etičnih standardov …« v odgovoru poudarjata tudi novinar in urednik.

Iz odgovora novinarja in vršilca dolžnosti odgovornega urednika na pritožbo izhaja tudi, da se jima izraz dr. Smrt ne zdi sporen ali žaljiv, temveč gre po njunem »za že uveljavljen izraz v javnem diskurzu, ki se uporablja kot prepoznaven označevalec primera.«

Po pregledu več člankov drugih medijev, ki so poročali o sodnem procesu, razsodišče ugotavlja, da drugi mediji ob imenu pritožnika niso uporabljali izraza Doktor Smrt; torej ne gre za v javnosti splošno sprejet izraz, kot v odgovoru na pritožbo navajata novinar in vršilec dolžnosti odgovornega urednika.

V podobnih primer, ko novinar v odgovoru na pritožbo navaja, da ni avtor naslova ali podnaslova, se razsodišče običajno odloči, da novinar ni odgovoren za očitano kršitev. V okoliščinah obravnavanega primera pa je po mnenju NČR za kršitev odgovoren tudi novinar.

Odgovorni urednik je objektivno odgovoren za vsebine, ki jih medij objavi. Razsodišče zato ugotavlja, da sta vršilec dolžnosti odgovornega urednika Dejan Novaković in novinar Aleksander Brudar kršila 2. člen.

Iz istega razloga razsodišče ugotavlja kršitev 10. člena, saj navedba ob fotografiji pritožnika na naslovnici Slovenskih novic in v naslovih člankov »da dr. Smrt toži državo« ne ustreza članku, v katerem avtor piše o tem, da je bil Radan dejansko pravnomočno oproščen.

Glede očitka o kršitvi 4. člena razsodišče ugotavlja, da novinar v naslovu in podnaslovu ni zamolčal informacij, ključnih za razumevanje obravnavane teme, saj je v naslovu, ki je sestavljen iz naslova, podnaslova in nadnaslova, navedeno, da je bil Radan v kazenski zadevi oproščen očitkov krivde. Posledično tudi v. d. odgovornega urednika ni kršil 4. člena kodeksa.

Gradivo primera
Obravnavani členi
Medij
Akterji
Povezane vsebine
Arhiv razsodb