Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (NČR), v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Brane Piano (podpredsednik), Manica Janežič Ambrožič, Jure Tepina, Damijana Žišt, Vanja Tekavec, Igor Vobič in Nataša Štefe (članice in člani) je na seji 17. 6. 2026 v primeru Mestna občina Novo mesto proti novinarkama TV Slovenija Poloni Fijavž in Vanji Kovač odločilo, da novinarki nista kršili Kodeksa novinarjev Slovenije.
Primer: Mestna občina Novo mesto proti novinarki Vanji Kovač in odgovorni urednici Poloni Fijavž, TV Slovenija
Mestna občina Novo mesto (pritožnica, MONM), zanjo župan Gregor Macedoni, se pritožuje zaradi oddaje Utrip na Televiziji Slovenija 1 (TVS1), ki je bila objavljena 1. 11. 2025 . Odgovorni urednici oddaje Utrip Poloni Fijavž (urednica) in komentatorki Vanji Kovač (novinarka) očita kršitve 1. , 3. in 15. člena Kodeksa novinarjev Slovenije (kodeks).
Povzetek pritožbe
V oddaji je novinarka dejala, da »romskih svetnikov ni bilo. Ne ker ne bi želeli priti, temveč ker jih niso povabili«. Pritožnica pravi, da gre za hudo obtožbo, saj »implicira, da občina ni povabila vseh članov občinskega sveta na izredno sejo«, kar bi bila kršitev zakonskih obveznosti in načela enakopravnosti. Urednici in novinarki očita kršitev 1. in 3. člena kodeksa, ker te informacije nista preverili pri MONM in nista pridobili odziva, čeprav je šlo za hudo obtožbo. Po zakonu imajo pripadniki romske skupnosti v občinskem svetu najmanj enega predstavnika in statut MONM določa, da je v občinskem svetu en predstavnik romske skupnosti. Župan je za 28. 10. 2025 sklical izredno sejo občinskega sveta in nanjo povabil vse svetnike, tudi predstavnika romske skupnosti. Ta je svojo odsotnost opravičil zaradi zdravstvenih razlogov. Informacija, da romskih svetnikov ni bilo, ker jih niso povabili, je neresnična. Pritožnica je po oddaji dvakrat zahtevala objavo popravka, vendar RTV Slovenija napake ni priznala in popravka ni objavila. Pritožnica poudarja, da se je »izredna seja nanašala izključno na MONM«, zato romskih svetnikov iz drugih občin niso vabili. Pritožnica od NČR pričakuje, da od RTV zahteva objavo popravka.
V oddaji je novinarka rekla, da so »župani slovenskih občin v preteklih letih od Urada za narodnostne manjšine dobili lepe denarce za integracijo romskih skupnosti v naše okolje. MONM na primer samo letos skoraj milijon evrov. Očitno pa je precej denarja poniknilo neznano kam, saj številne romske družine še vedno hodijo po vodo na pokopališča, bencinske črpalke, k izvirom ali onesnaženim potokom. Mnogi živijo v barakah ali odsluženih prikolicah«. Pritožnica pravi, da trditev ni točna in je zavajajoča, saj ustvarja vtis nepravilne porabe javnih sredstev in namiguje na koruptivno ravnanje županov.
Urednici in novinarki očita kršitev 1. in 3. člena kodeksa, ker pri MONM nista preverili dejstev in pred objavo hude obtožbe nista pridobili odziva MONM. Pritožnica pravi, da so prejemniki sredstev Urada za narodnostne manjšine občine, ne pa župani osebno. Poročila o porabi sredstev so objavljena na spletni strani občine, v gradivih sej občinskega sveta, občina o porabi vsako leto poroča Uradu vlade za narodnosti in občinskemu odboru za spremljanje položaja romske skupnosti, ki je stalno delovno telo občinskega sveta, v odboru pa sodelujejo predstavniki treh največjih romskih naselij v občini. Podatki so dostopni na spletni strani MONM. V 12 letih je MONM za reševanje romske problematike namenila okoli 10 milijonov evrov lastnih sredstev, država pa je po zakonu prispevala še okoli 3 milijone evrov. Naselja v občini so prostorsko urejena in imajo dostop do vodovodnega in cestnega omrežja. Dostop do pitne vode v pristojnosti občine pomeni urejanje javne infrastrukture, kjer to zahteva gostota poselitve. Gradnja priključkov od javnega sistema do zasebnega objekta, še posebej nelegalnega, pa ni v pristojnosti občine in občina zanjo nima pravne podlage. To je leta 2020 potrdila sodba Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je izpostavila, da bi Romi s socialnimi transferji, ki jih prejemajo od države, lahko sami pripomogli k urejanju dostopa do vode. Novinarka je s trditvijo ustvarila vtis, da je MONM prejela več milijonov evrov za reševanje romske problematike, denar pa je »poniknil neznano kam«. Pritožnica od NČR pričakuje, da bo tudi o tem zahtevalo objavo popravka.
V oddaji je novinarka dejala, da »na Dolenjskem župani pogosto prst uperijo v državo, čeprav imajo sami vpliv na proračun, prostorsko politiko in socialne programe in so prav tako odgovorni za uspešno integracijo romske populacije«. Izjava po mnenju pritožnice ustvarja vtis, da lokalne skupnosti, zlasti MONM, ne izvajajo ukrepov za integracijo romske skupnosti in da so za stanje v romskih naseljih odgovorni župani. Pritožnica v zvezi z reševanjem romske problematike navaja podatke o prostorskem urejanju romskih naselij in vodovodne infrastrukture, urejanju lastništva zemljišč in o postopkih legalizacije bivalnih objektov. Podrobno navaja ukrepe in aktivnosti s področij vzgoje in izobraževanja, socialnih in razvojnih programov, zaposlovanja, poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ohranjanja in razvoja romskega jezika ter kulturne, informativne in založniške dejavnosti romske skupnosti, stalne prisotnosti v naseljih … Pritožnica pravi, da stalno in v okviru svojih pristojnosti skrbi za integracijo romske populacije. Vendar rezultati kažejo, da lokalni ukrepi ne morejo odpraviti sistemskih težav zaradi nedelujočih državnih mehanizmov. Ker je šlo v oddaji za posplošitev in hudo obtožbo, urednici in novinarki očita kršitev 1. in 3. člena kodeksa, saj nista preverili dejstev in pred objavo hude obtožbe nista pridobili odziva pritožnice. Pričakuje tudi odločitev NČR, da mora RTVS objaviti popravek.
V oddaji je novinarka dejala, »da se v romska naselja ni vložilo skoraj nič«, predsednik Zveze za razvoj romske skupnosti pa je dodal, da »se je obnovila cesta Mirna Peč-Novo mesto, kjer so bili silni pritiski s strani okoliških prebivalcev, urejala so se tudi za ta denar neromska naselja. Iz tega sodeč vprašam, ali bo gospod Macedoni prevzel odgovornost?«. Pritožnica pravi, da izjava ni točna in je zavajajoča, saj ustvarja vtis, da MONM ni vlagala v romska naselja in je s sredstvi za romsko skupnost urejala ceste in neromska naselja. Urednici in novinarki očita kršitev 1. in 3. člena kodeksa, ker nista preverili dejstev in pred objavo hude obtožbe o nepravilni porabi javnih sredstev nista pridobili odziva pritožnice. Pritožnica pojasnjuje, da je cesta Mirna Peč – Novo mesto regionalna cesta in v državni pristojnosti, zato je bila prenova v pristojnosti Direkcije RS za infrastrukturo. Projekt ni bil financiran iz sredstev za obveznosti občin z romskimi naselji, čeprav se je z obnovo prometna varnost povečala predvsem za prebivalce romskega naselja Brezje-Žabjak. Pritožnica predlaga tudi v tem primeru, da NČR od RTVS zahteva objavo popravka.
Pritožnica pravi, da ves čas in v okviru svojih pristojnosti skrbi za integracijo romske populacije, vendar zgolj lokalni ukrepi ne morejo odpraviti sistemskih težav zaradi nedelujočih državnih mehanizmov. V ilustracijo razmer navaja, da se v romskih naseljih pojavljajo novi nelegalni objekti in priklopi na komunalno infrastrukturo. kljub občinski podpori ni legalizacije objekta izpeljala še nobena družina, osnovno šolo dokonča zgolj okoli 5 odstotkov romskih otrok, brezposelnost med Romi ostaja 98-odstotna.
Pritožnica je od odgovorne urednice dvakrat zahtevala objavo popravka, vendar sta bili obe zahtevi zavrnjeni.
Kot dokaze pritožnica prilaga vabilo na izredno sejo MS MONM 28. 10. 2025, poročila o ukrepih in aktivnostih za romsko skupnost v letih 2022, 2023 in 2024 ter prepis besedila oddaje in posnetek zaslona oddaje Utrip.
Urednica na pritožbo ni odgovorila. Novinarka je na pritožbo odgovorila.
Novinarka poudarja, da je Utrip »komentatorska oddaja«, žanr, v katerem je novinarju »omogočeno izražanje mnenja« v skladu s pravico do svobode novinarskega izražanja. V medijskih poročilih in razpravah na sejah je »zaznala številne indice, ki lahko kažejo na to, da nekateri župani JV regije obravnavano tragedijo uporabljajo tudi v političnem kontekstu«. Meni, da ima novinar pravico, da o takšnih okoliščinah postavlja vprašanja in jih problematizira. Opozorila je na izjave nekaterih županov, ki so bile v javnosti zaznane kot hujskaške, sovražne ali kot pripisovanje kolektivne krivde ranljivi manjšini, to pa je »v skladu z novinarsko etiko predmet kritične presoje«, saj gre za temo v javnem interesu, glede katere obstaja izrazito zanimanje javnosti.
Priznava, da je romski svetnik MONM odsotnost s seje opravičil zaradi bolezni. Če bi prišel, bi bil edini iz romske skupnosti v izrazito čustveno nabitem in konfliktnem okolju. Z besedami, da romski svetniki niso bili povabljeni, je povzela informacijo predstavnikov Foruma romskih svetnikov, da se zato predstavniki Romov iz drugih občin seje niso udeležili. So se pa, nasprotno, seje v Novem mestu udeležili nekateri župani drugih občin (npr. Metlike, Ribnice …).
V času vlade SDS je prišlo do spremembe zakonodaje glede namenske porabe sredstev za Rome, po kateri občinam ni bilo več treba podrobno poročati nacionalnemu uradu za narodnosti. To je pomenilo večjo diskrecijsko pravico občin pri porabi sredstev, na kar so romski svetniki v javnih nastopih opozarjali kot na problem netransparentnosti. Župani so takšne očitke javno zavračali, vendar praviloma brez navajanja konkretnih podatkov, ki bi omogočali natančnejše preverjanje. Navajanje zakonskih določb in splošnih opisov v letnih poročilih sicer izpolnjuje formalne zahteve, vendar so pogosto podani na splošni ravni. V oddaji je objavila izjavo ministra Luke Mesca o netransparentni in po njegovi oceni nekorektni porabi sredstev za Rome. Navedla je, da je zakon omogočal porabo sredstev na način, ki ni zahteval podrobnega poročanja. Pri tem se je oprla na informacije vladnega urada, očitke ministrstva za delo ter javne izjave romskih svetnikov. Kakor pri izjavah županov v dnevnoinformativnih oddajah tudi za te izjave in stališča niso zahtevali dokazil in dokumentov, temveč so povzeli javno izrečena stališča.
Opozorila je tudi na nekatere postavke v prikazu porabe sredstev, ki ga je s pritožbo posredovala pritožnica, in izrazila dvom glede njihove utemeljenosti. Prevozi šoloobveznih otrok, na primer, so praviloma financirani iz glavarin, tako kot za vse druge otroke. Zakaj bi se ti stroški posebej krili iz romskega sklada? Enako je z intervencijami. Ali se intervencije v romskih naseljih financirajo drugače kot intervencije za ostale prebivalce? Ta vprašanja se nanašajo na sistemsko ureditev in enakost obravnave, ne pa na ugotavljanje odgovornosti posameznikov.
Zaradi navedenega so bili v letu 2025 predpisi spremenjeni. Z letom 2026 je obvezno oddajanje poročil z ustreznimi dokazili zaradi večje preglednosti porabe sredstev, saj se po dostopnih podatkih kljub povečevanju sredstev za romsko problematiko stanje romske populacije v JV Sloveniji v zadnjem desetletju ni izboljšalo. Iz konteksta prispevka je razvidno, da sredstva niso namenjena županom osebno, temveč občinam. Ostaja dejstvo, da številni pripadniki romske skupnosti živijo v slabih življenjskih razmerah, kar kaže, da kljub povečanju sredstev vlaganja v romska naselja niso bila zadostna. Izjava predsednika Zveze za razvoj romske skupnosti, ki je bila predstavljena v oddaji, je bila njegova javna izjava, enako kot izjave županov. Nobena od strani za svoje trditve v prispevku ni predložila dokazil, tudi drugi mediji so obe strani povzeli kot relevantna javna stališča.