Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor proti Luki Počivalšku in Mateju Šebeniku, Radio Študent

Stališče Novinarskega častnega razsodišča DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Nina Jerman, Davorin Koron, Nada Ravter, Mario Belovič, Vasja Jager in Alma M. Sedlar (člani), je na seji 18. decembra 2013 v primeru Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor, zanj direktorica mag. Tanja Vinidš, proti novinarjema Radia Študent Luki Počivalšku in Mateju Šebeniku, ugotovilo, da sta novinarja kršila Kodeks novinarjev Slovenije.

Primer: Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor, zanj direktorica mag. Tanja Vindiš, proti novinarjema Radia Študent Luki Počivalšku in Mateju Šebeniku

Pritožnik novinarjema očita, da sta prek pritiska skozi medije v oddaji OFFSAJD, v prispevku Obračun nestrpnega kluba Maribor z Romi, poskušala doseči, da bi prestavili deložacijo družine Mehmeti iz stanovanja v lasti Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor (JMSSM) in da sta prek izjav predsednice Helsinškega monitorja (HM) Neve Miklavčič Predan želela očrnili ugled te institucije. JMSSM je deložacijo vodil v skladu z zakonom, ustrezno strokovnostjo in na ustrezni pravni podlagi. Novinarja bi po mnenju pritožnika morala pridobiti odziv na hude obtožbe, ki se nanašajo na obveznost ponudbe nadomestnega stanovanja, domnevno nezakonitost deložacije, rasno diskriminacijo, ogorčenost predsednice Helsinškega monitorja zaradi delovanja JMSSM in njen poziv, naj direktorica sklada odstopi, ker naj ne bi bila sposobna rešiti problema na zakonit način, pa tudi na navajanje, da je deložacija diskriminatorna in postopek nezakonit. Gre za navedbe Neve Miklavčič Predan, ki so po mnenju pritožnikov pristranske in neutemeljene. Novinarja bi morala, še pravijo, zato poiskati odziv pri Skladu. Ker nista, naj bi s tem kršila 3. člen kodeksa, ki govori o tem, da je treba pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo, in sicer takoj, ko je mogoče, ter da mora novinar, če odziva ni mogel pridobiti, razloge za to javnosti pojasniti.

Novinarja Matej Šebenik in Luka Počivalšek sta na pritožbo odgovorila. Pravita, da je bilo dogajanje v oddaji Offsajd opisano podrobneje. V drugi polovici oddaje sta namreč temo razširila s prikazom pojava getoizacije manjšinskega prebivalstva in socialno šibkejših skupin v Mariboru, kar da se po besedah sogovornikov dogaja v blokih v Preradovičevi ulici. Večkrat sta poskušala pridobiti odziv pristojnih institucij, tudi Mestne občine in JMSSM, a se na klice ni nihče odzval, kar sta pripisala dopustniškemu času (avgust 2013). Na spletni strani JMSSM sta potem zasledila izjavo za javnost, ki je zadevala deložacijo in sta jo vzela kot stališče, ki ga glede tega problema zavzema Sklad. Tako so očitno naredili tudi drugi mediji, ki so objavili povzetke izjave (Večer). V teh medijih so objavljeni podobni očitki, kot jih je v njunem prispevku izrekla Neva Miklavčič Predan. O očitkih, zaradi katerih bi moral poiskati odziv, pa novinarja najprej navajata izjavo Neve Miklavčič Predan: »Ne, niso nudili niti nadomestnega stanovanja, ki so ga po dokumentih Združenih narodov, to se pravi Habita Agenda 1 in 2, dolžni.« Habitat Agenda, navajata novinarja, med cilji navaja tudi posebno pozornost potrebam žensk in družbeno ranljivih skupin, katerih kakovost življenja ter sodelovanje pri razvoju so pogosto oteženi zaradi izključevanja in neenakosti. V tem dokumentu je zapisano tudi tole:«…ko je deložacija neizogibna, je treba zagotoviti ustrezne alternativne primerne rešitve.« Predsednica Helsinškega monitorja v prispevku tudi pravi: »Kljub našim opozorilom bi morali tudi, če bi bila deložacija upravičena, s strani sodišča pokrita v tem smislu, bi morali zagotoviti nadomestne prostore, nadomestno stanovanje. Seveda pa mislimo, da deložacija ni bila zakonita, ker je rasistična, diskriminatorna do teh Romov; in da je tukaj pet majhnih otrok, najmlajši star devet mesecev – in te so hoteli vreči na cesto.« Sklad pa, tako Miklavčič Predanova, zgolj pravi: »JMSSM nadomestnega stanovanja imenovanemu ne išče, saj razpolaga s pravnomočno sodbo, s katero je bila odpovedana najemna pogodba in s pravnomočnim sklepom o izvršitvi prisilne izpraznitve stanovanja. Tako ni pravne podlage, da bi JMSS Maribor gospodu Erdanu Mehmetiju in njegovi družini nudil nadomestno stanovanje.« Neva Miklavčič Predan, razlagata novinarja, pravnomočnosti sklepa o deložaciji ne zanika, izraža le svoje mnenje, da je do sodbe prišlo na neupravičen način, in hkrati opozarja na posledice, ki bi jih izvajanje odločbe prinesle družini. Skladu torej ne očita nezakonitosti delovanja.

Predsednica HM rasno diskriminacijo utemeljuje s svojimi razlogi, ki temeljijo na dogajanjih, ki so pripeljali do pravnomočne sodbe. V bloku na Preradovičevi ulici 12 je bila družina Mehmeti tarča skupine stanovalcev, ki so se družine na vsak način hoteli znebiti. Njihove obtožbe nikoli niso bile dokazane, JMSS pa jim je kljub temu ugodil in začel postopek zgolj na podlagi njihove peticije. JMSS sam navaja, da je pred nameravano deložacijo 27. avgusta prejel podpisano izjavo, da se kršenje hišnega reda še ni končalo, brez dokazov o kršitvah. To je sporno in lahko pri ljudeh sproži občutke rasne diskriminacije. Še posebej, upoštevaje trditve Neve Miklavčič Predan, da so iz istega stanovanja izselili že dve romski družini.

Predsednica HM v prispevku tudi pravi: …« mi smo opozarjali gospo Tanjo Vindiš Furman, direktorico stanovanjskega sklada, da je tukaj prišlo do mobinga, diskriminacije znotraj bloka, pri kateri je sodelovala njihova referentka, gospa Natalija Zadravec, očitno. In so nabrali neke pisne izjave in so dosegli kar so hoteli.« Avtorica te izjave torej ne trdi, da je JMSS iniciator ali idejni vodja kampanje proti družini Mehmeti, pač pa sklepa na podlagi dogajanja med stanujočimi na Preradovičevi ulici pred tem, pri čemer pravi, da je mogoče tako ravnanje JMSS zato videti kot problematično, za kar bi morala prevzeti odgovornost tudi Skladova direktorica. HM je vseskozi opozarjal na spornost celotnega postopka zoper družino Mehmeti pa tudi na hudo socialno in bivanjsko stisko, ki bi jo odločitev sodišča družini povzročila.

Novinarja menita, da je izjava JMSSM na spletni strani informacijsko skopa in povsem iztrgana iz konteksta nekaj mesecev trajajočega dogajanja. Gre za tipično sporočilo institucije, ki skuša brez prevelikega truda opravičiti svoje ravnanje. Avtorja zato omenjene izjave eksplicitno in dobesedno v prispevku nista navajala, je pa bilo stališče JMSS-ja mogoče jasno razbrati iz izjav Neve Miklavčič Predan. V njih nista videla hudih obtožb, nepristranskosti ali neutemeljenosti, pač pa zgolj očitke, k jih je HM izražal že nekaj časa. Teh očitkov se v izjavi JMSSM niso niti dotaknili. Po besedah predsednice HM je deložacijo družine 27. 8. 2013 preprečila prav navzočnost medijev.

Novinarja še dodajata pripoved o tem, kaj se je dogajala po tem datumu. 4. 9. 2013 so se vsi vpleteni sešli pri mariborskem županu Andreju Fištravcu. Našli so začasno bivališče za družino. JMSS je deloval, pravita avtorja prispevka, veliko bolj kooperativno in v pomoč družini.

Opozarjata tudi, da je imel JMSSM možnost zahtevati popravek v skladu z zakonom o medijih, vendar tega ni storil.

SKLEP:

Novinarja Luka Počivalšek in Matej Šebenik sta kršila 3. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:

NČR se sicer strinja z novinarjema, da je večino ocen Neve Miklavčič Predan mogoče jemati kot njene osebne poglede, ki večidel niso hude obtožbe. Pač pa se NČR zdi huda obtožba stavek: « …mi smo opozarjali gospo Tanjo Vindiš Furman, direktorico stanovanjskega sklada, da je tukaj prišlo do mobinga, diskriminacije znotraj bloka, pri kateri je sodelovala njihova referentka, gospa Natalija Zadravec, očitno.« Skratka, predsednica HM je obtožila referentko JMSS Maribor in prek nje ves sklad, ker se na to početje očitno – po mnenju gospe Predan – ni odzval, da so sodelovali pri mobingu in diskriminaciji, kar, objavljeno v taki obliki, pa še z osebno obtožbo uslužbenke Sklada, od novinarjev terja iskanje odziva pri prizadetih. Ne drži, da Neva Miklavčič Predan ni očitala nezakonitosti početja JMSSM, saj eksplicitno pravi: »Seveda pa mislimo, da deložacija ni bila zakonita, ker je rasistična, dsikriminatorna do teh Romov…« NČR sicer načeloma vselej ugotavlja, da za izjave v prispevkih in člankih odgovarjajo tisti, ki so jih dali. Toda v tem primeru predsednica Helsinškega monitorja nastopa kot edina razlagalka in hkrati komentatorka dogajanj. NČR lahko sicer verjame novinarjema, da zaradi dopustniškega časa nista mogla pridobiti neposrednega odziva JMSS Maribor, je pa ob nastajanju prispevka že obstajala Skladova izjava na spletu, za katero poslušalec tako izve zgolj posredno – in to iz ust osebe, ki ves čas sklad obtožuje nezakonitega ravnanja. V izjavi JMSSM je rečeno: »Tožba na odpoved najemne pogodbe je bila skladno s 103. členom Stanovanjskega zakona (SZ-1, Uradni list RS, št. 69/2003, 57/2008 in 87/2011) vložena zoper imenovanega, ker je z načinom uporabe stanovanja pogosto grobo kršil temeljna pravila sosedskega sožitja, določenega s hišnim redom, in huje motil druge stanovalce pri njihovi mirni uporabi stanovanja. JMSS Maribor je pred današnjo deložacijo preveril, če so se navedene kršitve s strani imenovanega in njegove družine prenehale. S strani lastnikov in uporabnikov devetih stanovanj od skupno dvanajstih stanovanj (od katerih eno zaseda imenovani) na Zdravkovi ulici 12 v Mariboru je JMSS Maribor prejel podpisano izjavo, da se situacija ni umirila, s pozivom, da kot lastnik stanovanja deložacije ne preložimo ponovno. JMSS Maribor nadomestnega stanovanja imenovanemu ne išče, saj razpolaga s pravnomočno sodbo, s katero mu (Mehmetiju, op. NČR) je bila odpovedana najemna pogodba, in s pravnomočnim sklepom o izvršitvi prisilne izpraznitve stanovanja.«

Sklad je potemtakem imel v rokah pravnomočno sodbo, česar pa poslušalec ob opisu dogajanja ne izve. Namesto vsaj povzetka te izjave so v oddaji objavili videnje dogajanj, kakor jih je zaznala predsednica Helsinškega monitorja: »Deložacijo je zahteval JMSS Maribor in sicer na podlagi nekih pisnih pritožb tamkajšnjih stanovalcev, … in naj bi bila dosežena ena sodba, zamudna, ker se ta Mehmeti ni pritožil, zato ni krivo sodišče, ampak…(premor) in se je ugodilo tožbi JMSS zaradi kršenja pogodbe, da se odpove ta pogodba«. To je, sploh pa ob uporabljenem pogojniku (»naj bi bila dosežena ena sodba«), precej oddaljeno od pojasnil JMSSM. V oddaji je, spet v interpretaciji Neve Miklavčič Predan, uporabljen le zadnji del zgornjega navedka, a v povezavi z vprašanjem, zakaj Sklad ne išče nadomestnega stanovanja. Zato NČR meni, da sta novinarja, s tem, ko nista, vsaj v povzetku, sama predstavila tedaj že obstoječe spletne izjave sklada, če že nista mogla dobiti odziva odgovornih, kršila 3. člen kodeksa.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeležence v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 21. januarja 2014

Ranka Ivelja,

predsednica Novinarskega častnega razsodišča