Stališče NČR DNS in SNS
Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Brigita Mohorič, Mojca Pašek Šetinc, Jasna Tepina, Davorin Koron, Alma M. Sedlar in Nada Ravter, je na seji 5. marca 2009 v primeru Željka Augustinovič proti Ireni Dolschon (POP TV) ugotovilo, da je novinarka kršila Kodeks novinarjev Slovenije. Gojko Bervar je glasoval proti in k stališču napisal ločeno mnenje.
Primer: Željka Augustinovič proti Ireni Dolschon (POP TV)
Željka Augustinovič, lastnica ART PROO, voditeljica Osnovne šole hujšanja, novinarki Ireni Dolschon (POP TV) očita kršitve 1., 2., 3., 7., 8., 12., 15., 19., 20. in 21. člena Kodeksa novinarjev Slovenija. Dolschonovi očita, da je v prispevku o poteku Osnovne šole hujšanja (objavljenem 23. 5. 2006 v oddaji Preverjeno na POP TV), ki jo vodi, navajala vrsto neresničnih trditev in hude obtožbe na njen račun, med drugim, da je eni od udeleženk svetovala, naj preneha z jemanjem zdravil. Po mnenju pritožnice je novinarka v prispevku uporabila le del njenih odgovorov, in sicer tako, da je izjave iztrgala iz konteksta, da so ustrezale zgodbi. Tako naj bi novinarka namesto resnice gledalcem predstavila konstrukt.
Pritožnica novinarki tudi očita, da jo je pri snemanju zanalašč posadila na gugalnico in jo s tem dodatno osmešila z namenom žaljenja in diskredititiranja.
Irena Dolschon je zavrnila vse očitane kršitve kodeksa. Glede kršitev 1., 2. in 3. člena kodeksa odgovarja, da so ji zgodbo o poteku hujšanja zaupale udeleženke Osnovne šole hujšanja. Prav te so na pritožnico naslovile vrsto zelo hudih obtožb, in sicer po obtožbi ene od udeleženk, da naj bi zaradi hujšanja padla v tako globoko krizo, da je poskušala storiti samomor, in da naj bi ji Auguštinovičeva svetovala, da preneha z jemanjem antidepresivov in da naj tega nikomur ne pove. Po mnenju novinarke je pritožnica v prispevku vse hude obtožbe tudi zavrnila.
Kršitev 7. člena kodeksa, da ne sme zamolčati pomembnih informacij, novinarka zavrača, saj da ji je pritožnica odgovorila, da je eni od udeleženk svetovala, naj ne jemlje zdravil, vendar ji ni izrecno prepovedala jemanja zdravil. Novinarka pravi tudi, da slika ni ponarejala vsebine in da kršitve 8. člena kodeksa ni bilo. Prav tako da ni kršila 11. člena, saj ni ničesar komentirala, temveč je navajala zgolj dejstva.
Novinarka je prepričana tudi, da ni kršila 15., 19., 20. in 21. člena, saj pri pripravi prispevka ni šlo za konflikt interesov; zgodbo so ji zaupale udeleženke in ni šlo za senzacionalističen poseg v zasebnost.
Novinarka zavrača očitek o žalitvah z namenom diskreditacije, zatrjuje, da pritožnice ni s tem namenom pri snemanju posadila v gugalnico.
Novinarsko častno razsodišče je v primeru Auguštinovič proti Dolschon že razsodilo in ugotovilo, da očitanih kršitev 1., 2., 3., 7., 8., 11., 12., 15., 19., 20. in 21. člena kodeksa ni bilo. Razsodba je bila objavljena 7. 12. 2006.
Pritožnica se je decembra 2007 obrnila na NČR z zahtevo po obnovi postopka, a je bila zavrnjena, saj razen navedbe, da je zoper novinarko sprožila civilno-pravdni postopek na sodišču, ni predložila novih dokazov ali dejstev, ki bi obremenjevali novinarko. NČR je zato njeno zahtevo za obnovo postopka takrat zavrnilo.
Junija 2008 se je pritožnica znova obrnila na predsednika NČR z novim dokaznim materialom – prepisom vseh posnetih izjav, ki jih je novinarka snemala ob pripravi prispevka za Preverjeno in katerih del je v prispevku tudi uporabila. NČR je sklenil, da sooči pritožnico in novinarko, da bi ugotovilo, ali so v dodatnem gradivu tudi nova dejstva o morebitnih kršitvah kodeksa. Javno soočenje je potekalo 20 novembra 2008, udeležili sta se ga obe udeleženki v postopku.
Pritožnica je novinarki znova naštela vse očitke o kršitvah in neprofesionalnem delu. Meni, da je novinarka v prispevku uporabila zgolj tiste dele posnetih izjav, ki so ji odgovarjali za konstrukt zgodbe. Novinarki je očitala, da ji, ko sta se dogovorili za snemanje, ni vnaprej povedala, kako hude obtožbe so zoper njo izrekle udeleženke hujšanja, in da želi pojasnila, ker je ena od udeleženk poskušala storiti samomor. Sporno naj bi bilo zlasti to, da ji je pritožnica svetovala, naj neha z antidepresivi. Prepričana je, da jo je novinarka zavajala, češ, da bi govorili o šoli hujšanja.
Po mnenju pritožnice je novinarka v prispevku izpustila ključni del njenih odgovorov v zvezi z nasveti glede jemanja zdravil, in sicer njen odgovor na prvo novinarkino vprašanje, kjer je izrecno zanikala, da bi udeleženki hujšanja svetovala, naj preneha jemati zdravila. Novinarka je objavila odgovor na naslednje vprašanje, kjer pritožnica pojasnjuje, kako je komentirala njeno terapijo z antidepresivi: »Ja, jaz sem komentirala njeno terapijo v toliko, da sem rekla, če ji škodi , kajti bilo je to zamenjava antidepresiva in se je veliko slabše počutila, kar pa je v prehodni fazi nepomembno dogajanje, da morda bi bilo zanjo za nekaj časa smiselno, da bi probala videti, kako gre brez. Ampak, to še ne pomeni, da je bilo moje eksplicitno nagovarjanje k temu, naj neha.« S tem je po mnenju pritožnice novinarka manipulirala pri montaži njenih odgovorov in konstruirala resnico.
Novinarka je na vprašanje, zakaj je objavila zgolj drugo vprašanje in odgovor, prvega pa ne, pojasnila, da je iz objavljenega razvidno, da je v istem potrdila in zanikala nasvet glede jemanja antidepresivov.
Pritožnica novinarki očita, da jo je šele med snemanjem seznanila še z enim hudim očitkom, in sicer, da je pritožnica po treh dneh posta, ki ji ga je svetovala, bruhala kri. Novinarka je pritožničin odgovor o tem posnela še enkrat pozneje in ga v prispevku tudi objavila. Navajam odgovor pritožnice iz prispevka: »Čudi me, ker človek, ki bi bruhal kri, ne vem, kako bi prišel na triurni pohod..?«
Podobno je pritožnica povedala tudi na javnem soočenju, hkrati pa je znova zelo prizadeta poudarila, da gre za izmišljotino ali novinarke ali udeleženke. V prispevku je bila objavljena tudi izjava udeleženke o bruhanju krvi, na katero se je sklicevala novinarka.
Novinarki je pritožnica znova očitala , da je prispevek pripravila po sugestiji sorodnika ene od udeleženk, ki dela na POP TV, in da gre zato za konflikt interesov, s čimer naj bi kršila 12., 15. in 19. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.
Pritožnica je prepričana, da jo v celotnem prispevku obtožujejo, da je odgovorna za poskus samomora zaradi načina dela (vodenje šole hujšanja, nasvetov glede antidepresivov…), čeprav je udeleženka hujšanja poskušala storiti samomor v času, ko se hujšanja ni udeleževala. Na vprašanja NČR, kje v prispevku je to eksplicitno rečeno, pa da je to v tistem delu prispevka, ko se govori, da je gospa poskušala delati samomor in da si nekdo privošči to, kar si je privoščila pritožnica, ko ji je rekla, naj neha s terapijo.
Novinarka odgovarja, da je bilo v prispevku rečeno, da je udeleženka po pol leta hujšanja doživela krizo in je poskušala s samomorom ter da so zdravniki razmišljali, da je to zaradi hujšanja, da pa te obtožbe na račun pritožnice ni.
Pritožnica navaja, da naj bi bil motiv udeleženk šole hujšanja, da so jo očrnile na POP TV spor okoli vračila depozita.
Pritožnica in novinarka sta nasprotovali poravnavi brez razsodbe.