Primer: Andrej Okorn proti Eriku Valenčiču in Kseniji Horvat Petrovčič (TV Slovenija)

Razsodba/Stališče Novinarskega častnega razsodišča DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Nada Ravter, Vasja Jager, Jernej Rovšek, Lea Širok, Uroš Gramc (člani), je na seji 8. 7. 2014 v primeru Andrej Okorn proti Eriku Valenčiču (novinarju TV Slovenija) in Kseniji Horvat Petrovčič (odgovorni urednici informativnega programa TV Slovenija) ugotovilo, da novinar in urednica nista kršila Kodeksa novinarjev Slovenije.

Primer: Andrej Okorn proti Eriku Valenčiču in Kseniji Horvat Petrovčič (TV Slovenija)

Pritožnik novinarju očita, da je v dokumentarnem filmu Koalicija sovraštva, ki ga je TV Slovenija predvajala 28. januarja 2014, izrekel več hudih obtožb na njegov račun, ne da bi mu dal možnost, da nanje odgovori. Tako je v dokumentarcu med drugim navedeno, da je skupina Tukaj je Slovenija, ki jo vodi Okorn, “odskočna deska za novačenje mladih domoljubov med neonaciste” In še, da je bil “Okorn prisoten na shodu v podporo pretepačem aktivista Blažiča” ter da je bil “vpleten v napad na mirnega protestnika v Ljubljani 27. novembra 2012” in da med drugim “organizira tudi predavanja proti multikulturalizmu za novačenje novih nestrpnežev”. Ker novinar med pripravo filma ni z njim niti poskusil navezati stika, je po Okornovem mnenju prekršil 3. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (Novinar mora pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo…).
Novinar Valenčič je na pritožbe odgovoril in jih zavrnil. Pojasnil je, da je svoje trditve o skrajni naravi skupine Tukaj je Slovenija podkrepil tako z izjavami priče (nekdanjega neonacista, ki je potrdil navedbe, da je v gibanje prišel prek omenjene skupine) kot s fotografijami (ki dokazujejo Okornovo prisotnost na shodu v podporo trem napadalcem na gejevskega aktivista Mitja Blažiča) in video materialom (posnetek napada na protestnika Andreja Pavlišiča; Okorna je prepoznala ena izmed prič, risar časnika Večer Ciril Horjak, ki je zatrdil, da mu je Okorn dejal, da so “tam v bistvu zato, da naredijo štalo”). Navedbe o skrajni naravi skupine Tukaj je Slovenije je Valenčič v svojem odgovoru podkrepil s citati z njihove spletne strani (“Priseljenci ne bogatijo naše družbe, ampak jo predvsem hromijo, in če ne bomo storili nič proti, bo na koncu prišlo do tega, da nam bodo vzeli lastno državo.”), podatek, da skupina služi kot odskočna deska za prehod med neonaciste, pa je poleg pričevanja nekdanjega skrajneža novinar dokazal tudi s fotografijami s piknika v organizaciji Tukaj je Slovenija, ki so se ga udeležili predstavniki skrajnih desničarskih združb na čelu z enim od vodij organizacije Blood and Honor. Ker so dokazi nedvoumni – tako pravi novinar – od Okorna ni skušal dobiti za komentar izrečenih trditev, poleg tega Valenčič ocenjuje Okorna kot neverodostojnega sogovornika, ki je v preteklosti že izkoristil čas v programu nacionalne televizije (v oddaji Tranzistor) za zavajanje javnosti.

SKLEP:

Novinar Erik Valenčič in urednica Ksenija Horvat Petrovčič nista kršila 3. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:

Po mnenju NČR je novinar navedbe, ki jih je v dokumentarnem filmu objavil, prepričljivo utemeljil in dodatno podkrepil v svojem odgovoru. V demokratični družbi, ki dovoljuje pluralnost mnenj, zgolj nasprotovanje multikulturalizmu samo po sebi še ni kršitev predpisov, očitanje tega nasprotovanja nekomu pa ni huda obtožba. Enako velja za navedbe, da je Andrej Okorn sodeloval na shodu v podporo trem napadalcem, ki so pretepli aktivista Blažiča; tem trditvam pritožnik ne ugovarja, temveč jih v svoji vlogi izrecno potrjuje.

Pritožnikova zatrdila, da Tukaj je Slovenija ne zagovarja skrajnih in ksenofobnih stališč, pa je novinar ovrgel z navedbami s spletne strani skupine, ki dokazujejo nasprotno. Tudi NČR je na spletišču našlo dovolj dokazov v prid trditvam, da Tukaj je Slovenija nasprotuje multikulturalizmu, zato ne more pritrditi pritožnikovim navedbam, da na svojih predavanjih ne širi tovrstnih stališč; navedba, da “Okorn organizira tudi predavanja proti multikulturalizmu za novačenje novih nestrpnežev”, zato ne predstavlja hude obtožbe. Drugače je z navedbami o Okornovi udeležbi v napadu na protestnika med vstajami v Ljubljani; toda njegovo vlogo v incidentu je potrdila neodvisna priča, ki Okorna osebno pozna, za nameček pa je bil dogodek tudi posnet in posnetek predstavljen v omenjenem dokumentarcu. Ne gre torej več zgolj za obtožbo, temveč za dejstvo, ki ga je novinar po mnenju NČR prepričljivo dokazal javnosti.

Resda med pripravo dokumentarca ni pridobil odziva Andreja Okorna, vendar je v dokumentarcu predstavil ugotovitve, do katerih je prišel med večletnim preučevanjem desničarskih skupin v Sloveniji, svoje navedbe pa je Erik Valenčič ustrezno utemeljil z navedbami, fotografijami in videoposnetki ter tako zadostil zahtevam Kodeksa novinarjev Slovenije.
Ker novinar Erik Valenčič ni kršil 3. člena kodeksa, 3. člena ni kršila niti odgovorna urednica Ksenija Horvat Petrovčič.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

v Ljubljani, 11. julija 2014

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča