Razsodba NČR DNS in SNS
Novinarsko častno razsodišče , skupni organi DS in SNS ( v nadaljevanju NČR), v sestavi Vili Einspieler (predsednik), Ranka Ivelja, Peter Jančič, Dušan Rogelj – razsodnik poročevalec, Filip Šemrl, Rajko Gerič, Neva Zajc in Andrej Bartelj je na seji 6. junija 2002 sprejelo naslednjo razsodbo v primeru Mile Šetinc in Nikola Damjanić proti Miji Repovž
in J. L. (časnik Delo, sobotna priloga).
PRIMER: Mile Šetinc in Nikola Damjanič proti Miji Repovž in J. L. (DELO)
M. Šetinc in N. Damjanič sta 5. marca 2002 predlagala NČR skupno obravnavo dveh člankov dveh avtorjev v sobotni prilogi Dela zaradi domnevne kršitve treh členov kodeksa, 1., 3. in 9. Argument za skupno obravnavo naj bi bila vsebinska povezava člankov (privatizacija oz. prodaja deležev največjih slovenskih bank in »prodajalec« – finančni minister Tone Rop) – ne glede na to, da sta članka po zvrsti daleč vsaksebi.
Prvi članek Od kod ta čudna lahkomiselnost? (Delo 19.1.2002; avtorica Mija Repovž) je obsežen povzetek usmeritev in dogajanja na področju privatizacije slovenskih bank; vanj so vključeni komentarji več finančnih strokovnjakov, primerjave razmerij lastništva bank domačinov in tujcev v drugih državah in drugi relevantni podatki. Glavno vprašanje, na katerega želi Repovževa odgovoriti, je, ali je potrebno in smiselno prodati odločilna deleža največjih bank v državi tujcem, in ali vlada – če je v ozadju sedanjega (takratnega) ravnanja res namen postopne prodaje večinskih deležev – ne ravna nepremišljeno in v nasprotju z interesi Slovenije?
Avtor/ica drugega članka Minister pri spovedi (Delo, 16. 2. 2002) je podpisan/a z začetnicami J. L. Zapis je glosa o umišljenih notranjih razkolih in skušnjavah finančnega ministra Ropa v zvezi z omenjenimi bančnimi posli in v politiki.
SKLEP:
Novinarsko častno razsodišče je ugotovilo, da v zadevi Mile Šetinc Nikola Damjanič proti Miji Repovž (Delo) ni prišlo do kršitev 1., 3. in 9. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.
Obrazložitev:
Predlagatelja očitata Repovževi, da je kršila Kodeks novinarjev Slovenije, ker je v članku zapisala, da je minister Rop zvesti vojak, ki je nad prodajo bank tujcem navdušen in da se Rop včasih evidentno zlaže (kot naj bi se v oddaji Studio ob 17h Radia Slovenija).
Za oboje velja, da sta to mnenji novinarke oz. njena interpretacija širšega dogajanja na finančnem področju in slišanega (v omenjeni rad. oddaji), torej komentatorska elementa kompleksnega članka, v katerem svoje takšno mnenje novinarka obrazloži. Z drugo besedo: z ozadjem ravnanja ključnih akterjev in kombinacijami možnih scenarijev argumentira tezo, zatem pa politično, strokovno in jezikovno ohlapno trditev ministra »prevede« v ekonomski besednjak in jo označi za neresnico oz. laž.
SKLEP:
Novinarsko častno razsodišče je razpravljajo tudi o zadevi Mile Šetinc, Nikola Damjanič proti J. L. – avtorju/ici glose Minister pri spovedi (Delo). NČR je ugotovilo, da gre v tem primeru za satirični zapis oz. literarno-publicistično zvrst, o tem pa NČR v zvezi s kodeksom ne razsoja.
Obrazložitev:
Pritožitelja trdita, da gre za zlorabo novinarske zvrsti, ki v delu presega vse meje dobrega okusa, z namenom realno javno osebo prikazati kot značajsko sprevrženo – kot bolestno ambicioznega lažnivca.
Čeprav je oseba, obravnavana v glosi, realna, z imenom identificirana javna in politična osebnost, je NČR ocenilo, da je vsebina zapisa za bralca prepoznavno izmišljena, torej sodi ta med literarno-publicistične žanre. NČR je obravnavo omenjene glose v povezavi s kodeksom zavrnilo tudi na podlagi svojega sklepa oz. usmeritve iz preteklega dela, češ da se s satiričnimi zapisi ne ukvarja, razen v izjemnih primerih (če so predmet satire nesreče, družinske tragedije, bolezni, otroci in mladoletniki ipd.)
IZJAVA NČR
Za presojo častnega razsodišča je bilo ključno, da sta bila oba zapisa, proti katerima sta se pritožila pobudnika, objavljena kot mnenji. Nanašala sta se na vrhunskega politika, ki ima kot eden najvišjih funkcionarjev v državi široke možnosti, da javnost seznanja s svojimi pogledi in da poskrbi za svojo javno podobo.
Častno razsodišče ocenjuje, da je Slovenija odprta, tolerantna in demokratična družba, v kateri je o najvišjih politikih in njihovem ravnanju mogoča najširša razprava. Drugačno odločitev razsodišča bi bilo mogoče razumeti kot nedemokratično, netolerantno in v neskladju z načeli svobode tiska.
Ljubljana, 6. junija 2002
Predsednik NČR
Vili Einspieler