Novinarsko častno razsodišče
Skupni organ DNS in SNS
Ernst Blanke
Zlatka Rashid, Večer
Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Andrej Bartelj-razsodnik poročevalec, Vili Einspieler – predsednik, Rajko Gerič, Nada Ravter, Dušan Rogelj in Filip Šemrl, Neva Zajc je na seji 14. februarja 2002 sprejelo naslednjo razsodbo v primeru Ernst Blanke proti Zlatki Rashid.
O zadevi zaradi upravičene zadržanosti ni odločala Ranka Ivelja, član NČR Peter Jančič pa je podal ločeno mnenje.
Primer: Pritožba Ernsta Blankeja proti novinarki Večera Zlatki Rashid
Ernst Blanke iz Salzburga je po svojem zastopniku advokatu Samu Kolniku iz Maribora Novinarskemu častnemu razsodišču (NČR) predlagal uvedbo postopka zoper novinarko Večera Zlatko Rashid, ker naj bi v članku “Obnova postopka brez hiše v Poštni 1”, objavljenem v Večeru v soboto, 13. oktobra 2001, kršila 1., 2., 8. in 9. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.
V članku je govor o vračanju po drugi svetovni vojni s sodbo odvzetega premoženja družini mariborskih Nemcev Blanke zaradi pred- in medvojnega aktivnega sodelovanja z Nemci in članstva v hitlerjanskih organizacijah Kulturbund in Nacionalsocialistični nemški delavski stranki (NSDAP), ki sta bili obe izrazito protislovenski. Po obnovi postopka je mariborsko okrajno sodišče sodbi razveljavilo in dediču Ernstu Blankeju iz Avstrije prisodilo vrnitev zaseženega premoženja.
Novinarka Zlatka Rashid v članku poroča o postopku za vrnitev premoženja in o ozadjih tega primera, predvsem o vlogi družine Blanke in njihovem pronemškem in protislovenskem ravnanju pred in med drugo svetovno vojno. Pri tem navaja besede prof. dr. Angelosa Baša v zvezi s tem primerom, ki na podlagi svojih spoznanj, dolgoletnih znanstvenih raziskav in zavzetega dela svojega očeta napeljuje na to, da sta razveljavitev zaplembe premoženja Blankejevih in njegova vrnitev “škandal za slovensko pravo in narodno čast”. Rashidova se v podkrepitev teze, da je bila vrnitev premoženja Blankeju neutemeljena in nepravična, v članku sklicuje na “različne zgodovinske dokumente”, ob tem je objavila tudi faksimile dokumenta, ki predlagatelju služi za obtožbo o kršitvi 2. člena Kodeksa, saj je na faksimilu zapisan drug priimek (Planke) kot je priimek, o katerem piše Rashidova (Blanke), novinarka pa ob tem ne pojasnjuje, zakaj obstaja velika verjetnost da gre za pomoto in da dokument govori o isti osebi.
Svojo obrazložitev o kršenju Kodeksa novinarjev RS predlagatelj opira na 3 navedbe iz članka in objavo faksimila dokumenta s podpisom.
Pritožitelj novinarki očita, da ni navedla, da je »sodišče kazenski postopek zoper Inge Franz in Gerhilde Blanke ustavilo in obsodbe razveljavilo ter posledično razveljavilo tudi kazen zaplembe premoženja«.
Za pritožitelja je sporno tudi navajanje dr. Angelosa Baša ki naj bi skušal vnašati mednacionalni konflikt in novinarkino navajanje izjav dr. Baša, saj gre po njegovem za prepis razveljavljene sodbe Vojaškega sodišča v Mariboru.
Pritožnik tudi trdi, da je novinarka z objavo faksimila dokumenta, v katerem je objavljen drug priimek, zavestno zavajala javnost.
Novinarsko častno razsodišče je v primeru Blanke proti Rashid sprejelo nasledjo razsodbo:
Novinarka Zlatka Rashid v članku “Obnova postopka brez hiše v Poštni 1”, objavljenem v Večeru 13. 10. 2001, ni kršila 1., 8., in 9 člena Kodeksa novinarjev. Ob tem pa NČR ugotavlja, da je novinarka prekršila 2. člen Kodeksa novinarjev Republike Slovenije, ki zapoveduje, da je novinar informacije v sliki in besedi, namenjene objavi, dolžan skrbno preveriti. Rashidova je v svojem prispevku objavila dokument v nemškem jeziku, v katerem je navedeno drugo ime, kot tisto, o katerem novinarka piše v članku. Bralcem pa ni pojasnila drugačnega zapisa (Planke – Blanke) na faksimilu, kljub dokumentaciji, ki ji je bila dostopna.
Novinarsko častno razsodišče kršitev 1., 8., in 9. člena kodeksa ni ugotovilo, saj je iz navedb v članku, da je bil postopek zoper dr. Blankega ustavljen in da mu je bilo vrnjeno zaplenjeno premoženje, skupaj z navedbo, da je bilo premoženje vrnjeno »na enak način« tudi Gerhildi Blanke in Inge Franz, mogoče sklepati, da je bil tudi zoper njiju kazenski postopek ustavljen, obsodilna sodba Mariborskega vojaškega sodišča pa razveljavljena.
NČR v članku tudi ni našlo elementov netenja mednacionalnega konflikta in nestrpnosti, ki jih očita pritožitelj. NČR se citiranje dr. Baša ne zdi sporno.
Vili Einspieler
predsednik NČR
Ločeno mnenje
Odločitvi častnega razsodišča nasprotujem, ker menim, da se je razsodišče izognili dilemi in zato pri razsojanju zgrešilo. Razsodišče je presojalo članek, ki se pri predstavljanju odločitev pravosodja zdi dokaj očitno pristranski. V njem skuša novinarka opravičiti povojno odločitev sodišča o odvzemu državljanstev in zaplembi premoženja in ostro kritizira odločitev pravosodja, ki je povojno sodbo razveljavilo. Ne navede pa, zakaj je bila povojna sodba razveljavljena in ni jasno ali je vsaj poskušala pridobiti odziv posameznikov ali njihovih zastopnikov, o katerih premoženju in državljanstvu piše. Da je razsodišče sprejelo razsodbo, ne da bi razrešilo dilemo morebitne pristranosti pri zbiranju in predstavljanju podatkov, si mi zdi nedopustno.
Kriterij, da je nujno vsaj poskušati pridobiti tudi drugo plat medalje, če gre za izjemno ostre trditve (denimo, da je nekomu treba odvzeti premoženje in državljanstvo) je zame za oceno profesionalnosti novinarskega ravnanja temeljen.
Peter Jančič
POJASNILO K RAZSODBI
Novinarsko častno razsodišče se v zadevi Ernst Blanke proti novinarki Večera Zlatki Rashid ni izognilo vprašanju ali je članek pristranski ali ne. V postopku je ugotovilo, da novinarka ni navedla, zakaj je bila povojna sodba razveljavljena. Ker pritožitelj ni očital novinarki, da je bila v članku pristanska, temveč jo je obtožil veliko hujših kršitev Kodeksa novinarjev RS, kot je denimo, neresnično in ponarejeno obveščanje javnosti, NČR ni zahtevalo od novinarke pojasnila, ali je skušala pridobiti tudi mnenje nasprotne strani. Navsezadnje tudi zato, ker je član Peter Jančič, že med postopkom napovedal ločeno mnenje v zvezi z obravnavano zadevo. Namesto pritožitelja bi lahko zahteval od NČR, da se opredeli tudi do tega problema, če je ocenil, da gre za ključno vprašanje.
Zato je NČR sklenilo, da glede morebitne pristranskosti članka razsodbe ne bo dopolnilo s posebno izjavo, s katero praviloma ponudi trajnejša merila, ki naj bi zagotovila spoštovanje profesionalnosti novinarskega ravnanja. V tem smislu NČR podpira ločeno mnenje Petra Jančiča, medtem ko njegov očitek, češ da se je NČR izognilo pravi dilemi in zgrešilo pri razsojanju, zavrača kot neutemeljen.
Člani NČR
Vili Einspieler
Nada Ravter
Neva Zajc
Andrej Bartelj
Filip Šemrl