Aljaž Britvič proti Urošu Šemrovu in Matjažu Terziču

Prispevek_Semrov_Terzic

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Vili Einspieler (predsednik), Gojko Bervar (podpredsednik), Peter Jančič, Davorin Koron, Mojca Pašek, Nada Ravter in Špela Šipek (člani) je na seji 7. februarja 2007 v primeru Aljaž Britvič proti Urošu Šemrovu in Matjažu Terziču (Dnevnik) ugotovilo, da novinarja nista kršila Kodeksa novinarjev Slovenije.

Primer: Aljaž Britvič proti Urošu Šemrovu in Matjažu Terziču

Aljaž Britvič, honorarni sodelavec Gimnastične zveze Slovenije, je na Novinarsko častno razsodišče vložil pritožbo zoper Uroša Šemrova in Matjaža Terziča – avtorja članka »Telovadci skrivajo denar«, ki je bil objavljen v Dnevniku 17. oktobra 2006. V omenjenem članku sta novinarja pisala o financiranju in o proračunu Gimnastične zveze Slovenija (GZS). Aljaž Britvič pa jima je preko službene elektronske pošte posredoval del uradnih podatkov o proračunu GZS in jima obenem svetoval , naj podatke preverita še na AJPES-u.

Pritožnik novinarjema Dnevnika očita, da sta kršila 1. člen kodeksa, ker po njegovem mnenju nista preverila točnosti zbranih informacij in upoštevala njegovega nasveta, da naj se potrudita in podatke, ki jima jih je poslal po elektronski pošti, preverita še pri neodvisnem viru.

Pritožnik meni, da sta novinarja kršila 2. člen kodeksa, saj naj bi, tako pritožnik, vsekakor objavljala informacije, ki vsebujejo hude obtožbe in bi zato po njegovem morala pridobiti odzive vseh vpletenih, česar nista storila.

Po oceni pritožnika sta kršila 3. člen kodeksa, ker naj bi objavljala nepotrjene informacije in ugibanja in na to nista opozorila. Kršila pa naj bi še 11. člen kodeksa, saj informacij nista ločila od komentarjev.

Pritožnik je novinarja prijavil na NČR, ker naj bi po njegovem kršila še 20. člen kodeksa, ker sta objavila njegovo ime in priimek in citirala del njegovega službenega elektronskega naslova in s tem posegla v njegovo zasebnost in javnosti senzacionalistično razkrila njegove zasebne podatke, in sicer ime, priimek in kraj zaposlitve.

Uroš Šemrov in Matjaž Tertič sta v odgovoru na pritožbo vse očitke Aljaža Britviča zavrnila.

Novinarja glede očitane kršitve 1. člena kodeksa odgovarjata, da so na Dnevniku podatke o proračunu Gimnastične zveze Slovenije preverili tudi pri AJPES-u, pri čemer ni sodelovala le ekipa športne redakcije Dnevnika temveč tudi druge redakcije. Priložila sta izpisek uradnih podatkov pridobljenih na AJPES-u.

Očitek kršenja 2. člena kodeksa, da sta objavljala hude obtožbe in, da nista dobila odzivov vseh vpletenih, povsem zavračata. Odgovarjata, da so na Dnevniku preverili vse informacije in to pri ljudeh, ki so na Gimnastični zvezi za dajanje informacij pooblaščeni. Glede objave njegovega imena, odgovarjata, da na Dnevniku vire informacij objavljajo, zato sta v članku omenila od koga so dobili informacije in s tem pritožnika niti malo nista žalila.

Novinarja zavračata tudi očitek o kršenju 3. člena kodeksa, saj nista objavila niti enega stavka nepotrjenih informacij. Zavračata tudi kršenje 11. člena kodeksa. Odgovarjata, da je članek »Telovadci skrivajo denar« poročilo z dejstvi in noben komentar, kar je iz samega članka razvidno.

V zvezi z očitano kršitvijo 20. člena kodeksa odgovarjata, da je iz elektronske pošte, prejete od Aljaža Britviča jasno razvidno, da gre za uradni dopis Gimnastične zveze Slovenije, kar je razvidno ne le iz pritožnikovega službenega elektronskega naslova temveč tudi podpisa na koncu pošte. Tako zavračata očitek o senzacionalističnem posegu v pritožnikovo zasebnost.

SKLEP:

Novinarsko častno razsodišče ugotavlja, da novinarja Uroš Šemrov in Matjaž Terzič nista kršila 1., 2., 3., 11. in 20. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:

Novinarja Dnevnika, ki sta sodelovala pri pisanju članka »Telovadci skrivajo denar«, objavljenem v Dnevniku 17. oktobra, nista kršila Kodeksa novinarjev Slovenija, kakor jima očita pritožnik.

Že po preučitvi pritožbe, je NČR menilo, da do očitane kršitve 1. člena kodeksa ni prišlo, saj je to razvidno ne le iz elektronskega dopisovanja med pritožnikom na službenem elektronskem naslovu in novinarji Dnevnika. V odgovoru na pritožbo sta novinarja dodatno pojasnila način preverjanja informacij in priložila še pridobljene podatke vira, ki ga je za preverjanje podatkov predlagal pritožnik. NČR je ugotovilo, da je pritožnik novinarja napotil na Poslovni register Slovenije, kjer pa brez izkazanega pravnega interesa, podatki o poslovanju društev niso javno dostopni. NČR kljub temu ugotavlja, da so omenjeni podatki za novinarje lahko dostopni, denimo s pomočjo spletnega servisa GV IN, zato meni, da sta naslov in vsebina prispevka zavajajoči.

Novinarja po mnenju NČR tudi nista kršila 2.in 3. člena kodeksa, saj članek ne vsebuje hudih obtožb na račun pritožnika osebno ali Gimnastične zveze Slovenije. Novinarja sta skušala navedbe pri pritožniku preveriti ravno zato, da bi se izognila objavi nepotrjenih informacij in ugibanj. Po mnenju NČR gre za članek, v katerem novinarja nista komentirala in zato nista kršila 11. člena kodeksa.

Po oceni NČR 20. člen ni bil kršen, ker članek ni senzacionalističen poseg v zasebnost pritožnika. Novinarja sta v članku zgolj navedla pritožnikovo ime in priimek, ker jima je kot honorarno zaposleni na Gimnastični zvezi Slovenije preko službenega elektronskega naslova zveze posredoval del podatkov, ki sta jih potrebovala za svoj članek. Prav tako NČR meni, da do pritožnika v članku nista zlonamerna. Služben elektronski naslov in podpis pod prvo elektronsko sporočilo, ki ga je pritožnik poslal novinarju Dnevnika je novinarja navajal, da ne gre za zasebna in osebna pisma, temveč uradne podatke.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil končan in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 7. februarja 2007

Vili Einspieler, predsednik Novinarskega častnega razsodišča