Društvo Kralji ulice proti novinarki POP TV Katarini Stojanovič in urednici Darji Zgonc

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Vili Enispieler (predsednik), Gojko Bervar (podpredsednik), Brigita Mohorič, Davorin Koron in Nada Ravter (člani) je na seji 24. maja 2007 ugotovilo, da Katarina Stojanovič in Darja Zgonc (POP TV) nista kršili Kodeksa novinarjev Slovenije.


Primer: Društvo Kralji ulice proti odgovorni urednici informativnega programa POP TV Darji Zgonc in novinarki Katarini Stojanovič

Društvo Kralji ulice je na NČR naslovilo pritožbo, v kateri trdi, da sta odgovorna urednica informativnega programa POP TV Darja Zgonc in novinarka Katarina Stojanovič v prispevku v sklopu oddaje “Preverjeno” kršili 9. (vsebinsko gre za 8. člen – opomba NČR) in 23. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

V pritožbi člani Društva Kralji ulice, brezdomci, navajajo, da so bili v oddaji “Preverjeno” dne, 5. 12. 2006 objavljeni na POP TV predstavljeni na nekorekten in zavajajoč način, pri čemer so bile grobo kršene pravice in interesi že tako diskriminirane populacije in hkrati kolegov novinarjev časopisa “Kralji ulice”. Pritožniki trdijo, da so bili v prispevku avtorice Katarine Stojanovič predstavljeni v drugačnem kontekstu, kot jim ga je pred snemanjem prispevka pojasnjevala novinarka. K sodelovanju naj bi jih povabila z namenom, da predstavi morebitno diskriminatornost vlade pri oddajanju svojih prostorov zunanjim najemnikom in z obljubo, da bodo v vladnih prostorih zanje pripravili kratek izobraževalni seminar o novinarstvu. Sejno dvorano v vladnih prostorih je najel POP TV, po prvotnih načrtih pa naj bi jo menda najeli člani Društva kralji ulice. Brezdomci so v spremstvu novinarske ekipe vstopili v stavbo, pri čemer jih nihče ni povprašal po osebnih podatkih. V vladni dvorani so se z novinarko pogovarjali o nastajanju časopisa Kralji ulice, ki ga pripravljajo brezdomci. Pritožniki še navajajo, da so po objavi prispevka ugotovili, da je novinarka v prispevku brez njihovega dovoljenja preoblikovala njim predstavljeno temo o diskriminatorni vlogi vlade pri oddaji prostorov brezdomcem, v problem varnosti vladnih prostorov, pri čemer so bili člani Društva kralji ulice, brezdomci, zavedeni in prikazani v drugačnem kontekstu, “celo v poniževalni, negativni luči”.

Pritožniki trdijo, da je bil v prispevku kršen 8. člen kodeksa. Pritožniki še trdijo, da gre tudi za kršitev 23. člena kodeksa, saj naj bi jih novinarka in s tem POP TV izrabili v senzacionalistične namene, z objavo prispevka pa naj bi spodbujali negativne stereotipe o brezdomcih.

Člani društva Kralji ulice so na Pop TV poslali zahtevo o popravku, ki ga je voditeljica ob koncu naslednje oddaje “Preverjeno” posredovala v preoblikovani obliki in povedala le, da so z omenjenim prispevkom želeli preveriti varnost v vladnih prostorih in ob tem predstaviti še časopis “ Kralji ulic”, ki ga pripravljajo brezdomci.

Na poziv NČR sta se odzvali odgovorna urednica informativnega programa POP TV Darja Zgonc in novinarka Katarina Stojanovič, ki sta očitane kršitve v celoti zavrnili. Novinarka pojasnjuje, da je članom Društva Kralji ulice pojasnila morebitne težave pri oblikovanju prispevka z v naprej zastavljeno temo ter še, da so se pogovarjali o možnih različicah prispevka, saj se pri novinarskem delu na terenu oz. “akcijskih zgodbah”, kot piše novinarka, to pogosto pojavlja. Trdi še, da jim je pojasnila, da takšnih “zgodb” oz. prispevkov ne moreš v naprej predvideti in da se novinar pač odziva na trenutno dogajanje na terenu, kar se je zgodilo tudi pri snemanju omenjenega prispevka. Novinarka pojasnjuje, da jo je zbodlo dejstvo, da jih ob vstopu v vladne prostore, kjer se dogajajo pomembna srečanja, čeprav jih je bilo “vsaj ducat”, nihče ni vprašal kdo so ali si zapisal njihovih osebnih podatkov. Ob takšnem ravnanju varnostnikov v vladnih prostorih v času, ko se svet srečuje z vse večjim pojavom terorizma in ko ista vlada podpisuje po mnenju novinarke represivne zakone v zvezi s terorizmom ter panično opozarja, da se tudi pri nas lahko zdogi “ Madrid, London ali celo New York”, je morala reagirati tako kot je, je zapisala novinarka. Poudarila je še, da je bila s prispevkom zadovoljnja, da so bili odzivi na zgodbo pozitivni in da nihče ni omenjal “izkoriščanja brezdomcev”, razen Društva Kralji ulice.

Novinarka še trdi, da s prispevkom ni kršila 8. in ne 23. člena kodeksa, da članov Društva Kralji ulice ni prikazala v negativni luči ter, da ni širila negativnih steretipov o brezdomcih. Meni celo nasprotno, da je po človeški plati predstavila življenje brezdomcev in pri tem opozorila na njihov časopis “Kralji ulice”, ki ga sami pripravljajo in prodajajo.

SKLEP:

Novinarsko častno razsodišče ugotavlja, da odgovorna urednica informativnega program POP TV Darja Zgonc in novinarka oddaje “Preverjeno” Katarina Stojanovič nista kršili 8. in 23. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.


Obrazložitev:

Člani Novinarskega častnega razsodišča so si ogledali prispevek Katarine Stojanovič o problemu varnosti pri vstopu in najemu vladnih prostorov in ugotovili, da urednica in novinarka nista kršili 8. in 23. člena kodeksa. NČR še meni, da člani Društva Kralji ulice, brezdomci, v prispevku niso bili predstavljeni v negativni, poniževalni luči, prav tako pa ni mogoče govoriti o zlorabi članov društva v senzacionalistične namene ter o spodbujanju negativnih stereotipov o brezdomcih. Po mnenju NČR so brezdomci v prispevku o problematiki varnosti v vladnih prostorih skozi življenjske zgodbe posameznikov ter ob pogovoru o oblikovanju njihovega časopisa “Kralji ulice” predstavljeni korektno, v človeški, osebni luči in ni mogoče govoriti o zavajanju in kršitvah pravic in interesa po mnenju pritožnikov že tako diskriminirane populacije in ustvarjalcev časopisa.

NČR pa meni, da bi morala novinarka, čeprav ta trdi, da je to storila, pred snemanjem na terenu člane Društva Kralji ulice, brezdomce še podrobneje obvestiti o morebitnih drugačnih izzidih zgodbe, ki se v takšnih primerih dokončno oblikuje na terenu, pri samem nastajanju. Predvsem bi jih morala opozoriti na morebitno drugačno vsebino od začrtane oz. na morebiten drugačen poudarek zgodbe v prispevku, da bi se lahko sami odločili ali še želijo sodelovati ali ne. To je posebej pomembno, ker gre za občutljivo, ogroženo skupino ljudi, ki živi na robu družbe in jo javnost tako tudi občuti in vidi, kar so brezdomci s svojimi zgodbami in življenjskimi izkušnjami v prispevku tudi sami povedali.


Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen, in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 24. maja 2007

Vili Einspieler

Predsednik Novinarskega častnega razsodišča