Pri uporabi smernic je treba upoštevati naslednje dokumente:
– Ustava Republike Slovenije
– Konvencija OZN o otrokovih pravicah
– Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin Sveta Evrope
– Zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah
– Zakon o medijih
– Zakon o varstvu osebnih podatkov
– Kodeks novinarjev Slovenije
1. Otrok
Otrok je oseba, mlajša od 18 let.
2. Otrokovi osebni podatki
Otrokovi osebni podatki so vse lastnosti, specifične okoliščine, sorodstvena in druga razmerja, na podlagi katerih lahko sklepamo, za koga gre.
3. Otrokova korist
Novinarji in uredniki morajo pri pripravi in objavi novinarskih prispevkov, v katerih so udeleženi otroci, vedno upoštevati največjo otrokovo korist.
4. Otrokovo dostojanstvo
Novinarji in uredniki pri pripravi in objavi prispevkov o otrocih varujejo njihovo dostojanstvo. Skrbno varujejo tudi dostojanstvo otrok, ki med pripravo prispevka sodelujejo z novinarjem, a v njem niso omenjeni.
5. Varstvo otrokovih osebnih podatkov
Novinarji skrbno varujejo otrokove osebne podatke.
Še posebej so pozorni, da objava osebnih podatkov otroku in njegovi družini ne bi povzročila dodatne škode in stigmatizacije.
6. Soglasje otroka in skrbnikov
Soglasje otroka, staršev ali drugih skrbnikov ne odvezuje novinarja odgovornosti, da prispevek pripravi skladno z otrokovo največjo koristjo.
Novinarji posebej skrbno preverjajo podatke, ko obstaja sum, da starši ali skrbniki objavo v medijih skušajo izkoristiti za uveljavitev lastnih interesov.
7. Pogovor z otrokom
Novinar upošteva specifičnost pogovora z otrokom, zlasti njegovo starost, duševno in telesno zrelost, njegove osebne okoliščine ter psihofizično stanje v času pogovora. Upošteva tudi okoliščine, intenzivnost in vpliv dogodka na otroka.
Novinar z otrokom ravna kot s kompetentnim sogovornikom. Izogiba se vprašanjem, ki bi lahko škodovala njegovemu osebnostnemu razvoju. Skrbno izbira vprašanja in pazi, da otroka ne zapelje v zmoto ali ga po nepotrebnem ne vznemirja. Z vprašanji mu ne ponuja odgovorov.
Pogovor z otrokom praviloma poteka ob navzočnosti skrbnikov oziroma odraslih oseb, ki jim otrok zaupa.
8. Vsakdanje življenjske situacije
V primeru vsakdanjih življenjskih situacij, v katerih objava prispevka ne bi ogrozila otrokove koristi, novinarji lahko razkrijejo identiteto otroka.
Gre za udejstvovanje in dosežke otrok na področjih športa, kulture, raziskovanja in drugih dejavnosti.
9. Občutljive življenjske situacije
Pri poročanju o nasilju, spolnih zlorabah, samomorih, nesrečah s tragičnim izidom, družinskih tragedijah in drugih okoliščinah, katerih razkritje bi dolgotrajno zaznamovalo otrokovo življenje in vplivalo na njegov osebnostni razvoj, novinarji:
– ne objavijo otrokovih osebnih in drugih podatkov (imena šole, vrtca in druge sorodne ustanove), ki bi omogočili razkritje otrokove identitete;
– ne objavijo podatkov o starših, skrbnikih in drugih udeleženih, tako da bi bilo mogoče otroka identificirati;
– z objavo fotografij in drugega zvočnega in slikovnega gradiva ne razkrijejo otrokove identitete.
V občutljivih življenjskih situacijah novinarji otroka praviloma ne vznemirjajo s prošnjami za izjave.
10. Otroci v postopkih
Ko novinarji poročajo o otrocih, udeležencih v sodnih ali drugih postopkih (postopki o stikih otrok s starši, razvezni, svetovalni, terapevtski, zdravstveni, socialnovarstveni, predkazenski ipd. postopki), morajo upoštevati otrokovo največjo korist.
11. Humanitarne akcije
V okviru humanitarnih akcij (z namenom gmotne ali druge pomoči) novinarji ne poročajo senzacionalistično. Pri vzbujanju sočutja javnosti ohranijo spoštovanje, dostojanstvo in obzirnost do otroka in drugih družinskih članov.
12. Vzgojno-varstvene, izobraževalne in zdravstvene ustanove
Novinarji ne pridobivajo izjav, snemajo ali fotografirajo otrok v šolah, vrtcih, bolnišnicah in drugih sorodnih ustanovah brez ustreznega dovoljenja ustanov oziroma skrbnikov.
13. Otroci javnih osebnosti
Otroci javnih osebnosti imajo enako pravico do zasebnosti kot drugi otroci.
14. Pogrešani otroci
Novinarji poročajo o pogrešanih otrocih samo v primeru izrecnega soglasja skrbnikov. Brez soglasja skrbnikov lahko poročajo izjemoma, če je ogroženo otrokovo življenje, zdravje ali varnost.
15. Neustrezno delo institucij
Prispevki o neustreznem delu institucij in sistemskih nepravilnostih so v javnem interesu, njihovo razkrivanje je v korist otrok. Novinarji morajo posebej paziti, da otroku, ki se je kot žrtev ali priča znašel v morebitnih kršitvah pri delu teh institucij, ne povzročajo dodatne škode.
16. Test sorazmernosti
Novinarji si pri presoji, ali ima pravica javnosti do obveščenosti prednost pred otrokovo pravico do zasebnosti, pomagajo s testom sorazmernosti:
1) Ali je poseg v otrokovo pravico do zasebnosti nujen za to, da je javnost o dogodku obveščena?
2) Ali je poseg v otrokovo zasebnost edini mogoči način za obveščenost javnosti o dogodku?
3) Ali bo korist, ki jo bo od objave imela javnost, večja od škode, ki jo poseg v zasebnost povzroči otroku?
Izpolnjeni morajo biti vsi trije pogoji.
17. Osebe z omejeno opravilno sposobnostjo ali brez nje
Posebno skrb pri objavi prispevkov novinarji in uredniki posvečajo tudi ranljivi skupini odraslih, ki imajo omejeno opravilno sposobnost ali so brez nje in so v duševnem razvoju na ravni mlajših od 18 let starosti.
18. Izobraževanje
Naloga lastnikov ali vodstva medijev je, da poskrbijo, da se novinarji in uredniki, ki poročajo ali objavljajo prispevke o otrocih, izobražujejo na področjih, ki so pomembna za razumevanje celostnega razvoja otrok, otroštva in mladostništva (npr. razvojna psihologija, družinska in mladostniška dinamika, socialnovarstvene tematike).
