Marko Žula proti novinarju Večera Darinku Koresu Jacksu

Clanek_Darinko_Kores_Jacks

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Vili Einspieler (predsednik), Brigita Mohorič, Jože Možina, Špela Šipek in Peter Jančič (člani) je na seji 19. novembra 2003, v primeru Marko Žula proti novinarju Večera Darinku Koresu Jacksu razsodilo, da novinar ni kršil Kodeksa novinarjev Slovenije.

Primer: Marko Žula proti novinarju Večera Darinku Koresu Jacksu

Marko Žula se je na Novinarsko častno razsodišče pritožil, ker meni, da je novinar Večera Darinko Kores Jacks v članku »Nediplomatsko obnašanje njegove ekselence«, objavljenem v časniku Večer 12. julija 2003 kršil 1. in 2. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Novinar Darinko Kores Jacks je v članku opisal dogodek v mariborski čajnici, v katerem naj bi bil udeležen dr. Ludvik Toplak, nekdanji rektor Univerze v Mariboru in sedanji veleposlanik Republike Slovenije v Vatikanu. Novinar je ob tem, ko je opisal dogodek v lokalu, navedel številne aktivnosti, ki jih je opravljal nekdanji rektor. Navedel je njegove zasluge, pa tudi očitke, o katerih je bilo v preteklosti v medijih že precej izrečnega in napisanega. Ob tem je novinar na treh mestih navedel tudi ime pritožnika Marka Žule. V prvi omembi pritožnikovega imena novinar navaja funkcijo »prorektor študent«, ki jo je opravljal Marko Žula kot študent v času, ko je bil rektor dr. Toplak.

Drugič je pritožnikovo ime navedeno, ob opisu dogodka, ko naj bi v javni lokal vstopil dr. Toplak v družbi mlajših moških. Novinar je pri tem uporabil besedno zvezo »naj bi bil prisoten« in zapisal: » Med njimi naj bi bil tudi Marko Žula, ki se je v čajnici ustavil že kakšnih štirinajst dni prej in protestiral proti Toplakovi sliki v neprimerni družbi ( slika je kak dan kasneje izginila, a so jo nadomestili z novo)«. Pritožnik trdi, da je avtor v tem stavku kršil 1. in 2. člen kodeksa, saj ni osebno preveril ali je pritožnik res bil v omenjeni družbi in še, da ga avtor obtožuje, da je sliko snel, celo ukradel.

Tretjič je ime protožnika navedeno na koncu članka, ko je avtor bralcu jasno sporočil, da je želel v zvezi z opisanim dogodkom in z drugimi navedbami pridobiti mnenje pritožnika in dr. Toplaka, vendar ju po telefonu ni uspel priklicati. Pritožnik še trdi, da je namen članka diskreditirati osebe, ki so v njem omenjene in da gre za kršitev kodeksa.

SKLEP:

Novinarsko častno razsodišče ugotavlja, da novinar Večera Darinko Kores Jacks ni kršil 1. in 2. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:

Razsodišče ugotavlja, da novinar ni kršil 1. člena kodeksa, ki pravi da mora novinar preveriti točnost zbranih inforamcij, da se izogne napakam, te pa mora priznati in popraviti. Novinarsko častno razsodišče meni, da je avtor v članku uporabljal besedno zvezo » naj bi bil prisoten« in je bralcu s tem jasno sporočil, da gre za domnevno prisotnost pritožnika Marka Žule na kraju dogodka. Svoje mnenje na trditve pritožnika je podal tudi avtor članka Darinko Kores Jacks. Novinar trdi, da je pritožnik v odgovoru na Koresovo pisanje, ki ga je časnik Večer objavil 29.7.2003 potrdil, da se je nahajal v omenjeni čajnici štirinajst dni pred opisanim dogodkom in takrat protestiral zaradi izobešene Toplakove slike. Novinar je še zatrdil, da ni zapisal, da je M. Žula sliko zatem tudi snel in po njegovem mnenju bralec tega iz pisanja ne more sklepati. Kljub temu bi moral, potem, ko je ugotovil, da pritožnik ni bil vpleten v dogodek, o tem na primeren način obvestiti javnost. Ker pa je uredništvo objavilo pismo pritožnika, v katerem sam pojasnjuje dogodek, je bila javnost s tem korektno obveščena in popravek ni bil več nujen.

Razsodišče ugotavlja tudi, da avtor ni kršil 2. člena kodeksa, ki pravi, da mora novinar pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, poskušati hkrati pridobiti odzive tistih, ki jih te informacije zadevajo. Po mnenju razsodišča ne gre za hude obtožbe. Novinar si je prizadeval pridobiti tudi zjavo Marka Žule, vendar je bil ta nedosegljiv. Novinar je na koncu članka na to opozoril, iz česar je lahko bralec znova razbral, da gre za domneve o prisotnosti pritožnika na kraju dogodka.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen, in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.