Drago Košutnik proti Urši Splichal – Slovenske novice

prispevek Ur??e Splichal

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Vili Einspieler (predsednik), Gojko Bervar (podpredsednik), Jože Možina, Nada Ravter, Davorin Koron, Špela Šipek, Brigita Mohorič, Ranka Ivelja (člani) je na seji 20. januarja 2004, v primeru Drago Košutnik proti Urši Splichal, novinarki Slovenskih novic razsodilo, da je Urša Splichal kršila novinarski kodeks.

Primer: Drago Košutnik proti Urši Splichal – Slovenske novice

Drago Košutnik novinarki dnevnika Slovenske novice Urši Splichal v članku z naslovom » Romska krogla domačina v vrat«, objavljenem 18.5.2004 očita kršitev Kodeksa novinarjev Slovenije. Pritožnik meni, da je novinarka v članku, v katerem opisuje dogodek, ki se je zgodil 16. 5. 2004 v vasi Krka na Dolenjskem kršila 2., 8., 21. in 23. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Novinarka poroča o dogodku, ki se je zgodil v vasi Krka na Dolenjskem, v katerem so udeleženi prebivalci te vasi in štirje pripadniki romske etnične skupnosti. Slednji naj bi se po poročanju novinarke naselili na zemljišču na robu vasi, ne da bi za dovoljenje prosili lastnika. Pritožnik pa zatrjuje, »da so lastnika zemljišča prosili za dovoljenje in so tako dovoljenje tudi dobili«. Novinarka govori o »taboru«, v katerem so se za več dni naselili pripadniki romske etnije in nato pojasnjuje, da so se vaščani, okoli 25 naj bi jih bilo, odločili, da gredo do kraja, kjer so prebivali »prišleki« oz. »nedobrodošli prišleki«, in jim povedo, da niso zaželjeni. Na poti do »tabora« so prebivalci vasi Krka poklicali policijo in ji sporočili svoj namen, policisti pa so jim naročili, naj počakajo nanje.

Ob srečanju prebivalcev in pripadnikov romske etnije je prišlo do streljanja, v katerem je bil ranjen prebivalec vasi Krka. Novinarka o dogodku poroča tako, da navaja pripovedovanje udeležencev dogodka, prebivalcev vasi Krka, v nekaterih delih pa povzema njihove informacije. Ob tem navaja tudi informacije iz policijskega poročila, po mnenju pritožnika pa je pisala z namenom širjenja rasne in etične nestrpnosti. Pritožnik še dodaja, da je povzemala le izjave udeležencev dogodka in nekaterih drugih prebivalcev vasi Krka, ki pa niso bili soudeleženi v dogodku, ti pa so opisovali druge dogodke v preteklosti in podajali svoja stališča o siceršnjih nesoglasjih z Romi. Predstavnikov romske etnije ni povprašala po njihovem videnju dogodka. Pritožnik trdi, da je novinarka s tem kršila 2. člen kodeksa.

Pritožnik še meni, da je novinarka kršila tudi 8. člena kodeksa, saj naslov članka (»Romska krogla domačina v vrat«), podnaslovi (»Pred dobrim tednom so se pri vasi Krka na zasebnem zemljišču utaborili Romi« – Domačinom naj bi na veliko kradli in jim grozili – V nedeljo je zavrelo: vaščani so šli povedati Romom, da so nezaželjeni – Dogodki so potekali kot blisk: krogla iz romskega kombija je zadela domačina Draga Straha v zatilje – Pridržali 18-letnika«) in mednaslovi navajajo bralca k drugačnim sklepanju in razumevanju dogodka, kot pa ga bralec dobi ob prebiranju celotnega članka.

Pritožnik še trdi, da je novinarka kršila tudi 21. člena kodeksa, saj je po njegovem mnenju že iz naslova / »Romska krogla domačina v vrat« lahko razbrati, da je na »domačina« streljal »Rom« in je torej kriv, poleg tega pa je po pritožnikovem mnenju celoten članek pisan tako, da bralca navaja k mnenju, da je krivda Roma nesporna.

Pritožnik tudi trdi, da je novinarka kršila 23. člena kodeksa, saj je po njegovem mnenju članek primer nestrpnosti do pripadnikov romske etnije. Trdi še, da je novinarka v članke nekritično vnesla vrsto stereotipov o Romih ter, da v članku zagovarja diskriminacijo na rasni osnovi.

Novinarka Slovenskih novic Urša Splichal se ni odzvala na poziv Novinarskega častnega razsodišča, da naj odgovori na domnevne kršitve kodeksa.

SKLEP:

Novinarsko častno razsodišče je ugotovilo, da je novinarka Slovenskih novic Urša Splichal kršila 2., 8. in 23. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, ni pa kršila 21. člena.

Obrazložitev:

Novinarka je pri poročanju o dogodku predstavila le eno plat dogajanja oz. je predstavila le informacije, navedbe in stališča ene »skupine« udeležencev, le »domačinov«, medtem ko odziva »druge skupine« udeležencev, pripadnikov romske etnične skupnosti ni pridobila. Iz članka pa je razbrati, da je prav udeleženec te druge skupine, pripadnik romske etnije osumljen, da je pri streljanju ranil enega izmed prebivalcev vasi, kjer se je zgodil incident. Gre za hudo obtožbo, zato mora v skladu s kodeksom novinar v takšnem primeru poskušati predstaviti tudi odziv druge strani oz. osumljenega takšnega dejanja. Po mnenju razsodišča je novinarka kršila 2. člena kodeksa.

Razsodišče še meni, da je z vsebino v naslovu in podnaslovih kršen 8. člen kodeksa in vsebina članka tako ponarejena. Ob prebiranju naslova in podnaslovov lahko bralec namreč sklepa, da je že ugotovljeno, da je v incidentu res streljal pripadnik romske etnije in pri tem ranil prebivalca vasi, ter da se je večje število pripadnikov romske etnije brez dovoljenja lastnika naselilo na zemlji, tam živelo že nekaj časa in da so kradli in grozili prebivalcem te vasi. Bralec iz podnaslovov še izve, da so se prebivalci, naveličani tega početja odločili, da »Romom« povedo, da so v njihovi vasi »nezaželjeni«. Ob srečanju se je zgodil incident, v katerem je prišlo do streljanja, ranjen pa je bil prebivalec vasi Krka, »domačin«.

Ob prebiranju celotnega članka pa lahko bralec razbere, da gre le za štiri pripadnike romske etnije, ki so se naselili na robu vasi in da je ob srečanju 25-tih »domačinov«, prebivalcev vasi Krka prišlo do streljanja. Po podatkih policije, tudi to je zapisano v članku, ni natančno dokazano kdo je streljal, povedano je le, da so priprli 18-letnega pripadnika romske skupnosti. Prav tako je iz članka razbrati, da prebivalci vasi Krka novinarki govorijo o krajah in grožnjah, ki naj bi jih doživljali v stiku s pripadniki romske skupnosti ob drugih priložnostih, v preteklosti in da ta dejanja nimajo prav nič skupnega z dotičnimi pripadniki romske etnije, v članku omenjenimi štirimi mladimi »Romi« v času, ko so ti bivali na robu vasi.

Razsodišče ugotavlja, da novinarka ni kršila 21. člena kodeksa, ki pravi, da novinar pri poročanju upošteva, da nihče ni kriv, dokler ni pravnomočno obsojen. Kljub naslovu in podnaslovom, ki navajajo bralca k sklepanju, da je že ugotovljeno, da je v incidentu streljal »Rom«, ki ga je policija zadržala, lahko bralec ob prebiranju celotnega članka vendarle razbere, da je mladi »Rom« le osumljen streljanja in da so ga pridržali, policija pa dokaze o krivdi šele preiskuje. Po mnenju razsodišča bralci namreč že iz prakse novinarskega poročanja ločijo med navedbami »biti osumljen ali prijet« in med »obtožen in kriv« ter, da »biti osumljen« še ne pomeni »biti tudi kriv«.

Razsodišče meni, da je novinarka članek napisala v nasprotju s 23. členom kodeksa in pri tem uporabila vrsto v okolju uveljavljenih stereotipov o Romih, ki »kradejo, se naseljujejo na tuji zemlji, so nasilni in ogrožajo prebivalce«. Novinarka podrobneje predstavi mnenje svojcev žrtve, medtem ko vpletenih pripadnikov romske etnije sploh ne povpraša o njihovem videnju dogodka.

Novinarka pripadnike romske etnije označuje kot »vsiljivce«, »nedobrodošle prišleke« in po etnični pripadnosti. Po mnenju razsodišča je članek nekorekten in vzpodbuja nestrpnost do romske skupnosti.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila o njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 20. januarja 2005

Vili Einspieler

Predsednik Novinarskega častnega razsodišča