Varuh človekovih pravic proti RTV Slovenija – Novinarsko častno razsodišče

Novinarsko častno razsodišča, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Vili Einspieler (predsednik), Ranka Ivelja, Nada Ravter, Brigita Mohorič in Alma M. Sedar je na seji 6. marca 2008 v primeru Varuh človekovih pravic proti novinarki Evi Kobe, voditeljici Dnevnika na TV Slovenija Mojci Širok in odgovornemu uredniku TV Slovenija Rajku Geriču ugotovilo, da so navedeni kršili Kodeks novinarjev Slovenija.

Primer: Varuh človekovih pravic proti RTV Slovenija

Tone Dolčič, namestnik varuhinje človekovih pravic, je zoper ravnanje več novinarjev in odgovornih urednikov vložil skupno pritožbo varuha človekovih pravic. V medijskih prispevkih naj bi v nasprotju z novinarskim kodeksom pri poročanju o družini Strojan ravnali Jaroslav Jankovič (Slovenske novice),Vesna Vujinovič (Radio Center), Bojan Rajšek in Petra Bezjak (Delo) ter Eva Kobe, Mojca Širok in Rajko Gerič (RTV Slovenija). V prvi razsodbi v tem primeru NČR presoja ravnanje novinarke Eve Kobe, voditeljice Mojce Širok in odgovornega urednika TV Slovenija Rajka Geriča zaradi objave prispevka v TV Dnevniku 27. 7. 2007 ob 19.30.

Urad Varuha človekovih pravic v pritožbi ocenjuje, da so avtorji oziroma odgovorni za objavo v medijskih prispevkih nedopustno in grobo posegli v zasebnost in osebnostne pravice vrste oseb, zlasti v zasebnost in osebnostne pravice otrok. Opozarja, da to velja ne glede na voljo staršev, ki naj bi se strinjali z objavo določenih informacij. Urad tudi meni, da za razkritje osebnih podatkov otrok (starosti življenjsko ogrožene 10-letne deklice, imena staršev, okolja, kjer živijo, podatkov o zdravstvenem stanju hospitalizirane deklice, problematičnem vedenju druge mladoletnice in njeni intimnosti, domnevno grozečem odvzemu otrok in drugih občutljivih osebnih okoliščin) ni bilo nikakršnega javnega interesa. Urad zato meni, da so kršili 20. člen kodeksa, ki novinarje zavezuje, da spoštujejo pravico posameznika do zasebnosti in se izogibajo senzacionalističnemu in neupravičenemu razkrivanju njegove zasebnosti v javnosti, poseg v posameznikovo zasebnost pa dovoljuje le, če za to obstaja javni interes. Kršili so ga tudi zato, ker niso spoštovali člena v delu, ki pravi, da se mora novinar zavedati, da lahko z zbiranjem ter objavo informacij škodi posameznikom, ki niso vajeni medijske in javne pozornosti. V zvezi s tem členom urad Varuha meni, da je objava tovrstnih podatkov škodljiva za varstvo koristi otrok, da jih stigmatizira, krepi predsodke in vzbuja nestrpnost proti Romom (ki naj bi slabo ravnali s svojimi otroki ali pa celo ogrožali varnost drugih otrok). O tem nazorno pričajo tudi odzivi nekaterih bralcev tekstov na spletnem portalu RTV Slovenija, ki so ob branju prispevka izrazili potrebo, da se vse otroke pošlje v rejo, starše pa strpa v zapor, da naj bi Romi »nategovali (Slovence) v glavo” in podobno. Po mnenju urada Varuha so vsi prispevki primer zavestnega senzacionalističnega poročanja, namenjenega vzbujanju pozornosti s skrajno občutljivo temo. O senzacionalističnem poročanju pričajo na primer podnaslovi: »V krvi njegove 10-letne hčere kar 1,8 promila alkohola (spletna stran RTV Slovenija). Omenjena trojica naj bi kršila tudi 21. člen, ki novinarje med drugim zavezuje, da so pazljivi pri omembi imen storilcev, žrtev in njihovih svojcev v poročilih o nesrečah in predkazenskih postopkih. V omenjenem primeru je po mnenju Varuha šlo za hudo nesrečo, potencialno družinsko tragedijo (če bi do odvzema otroka prišlo), in za predkazenski postopek, v katerem je razkrivanje podatkov o domnevnih storilcih in žrtvah še posebej občutljivo. 22. člen naj bi omenjeni kršili, ker niso upoštevali, da mora novinar pri zbiranju informacij, poročanju ter prenašanju izjav o otrocih in mladoletnikih ter tistih, ki jih je doletela nesreča ali družinska tragedija, pokazati posebno obzirnost. Varuh meni, da je šlo v navedenih primerih za primer posebno hude in predvsem zavestne kršitve 22. točke Kodeksa in NČR predlaga, da razmisli o možnosti sprejema sankcij, ki bi s svojim generalno-preventivnim učinkom ustavile razraščanje podobnih kršitev v slovenskih medijih.

Na pritožbo Varuha je odgovorila le Eva Kobe in zanikala vse očitane kršitve. Navaja, da ni omenila imena hčerke Mirka Strojana, ne imena gojenke vzgojno-izobraževalnega zavoda, ki naj bi prvo opila, in da ni navedla nobene lastnosti ali podatka, ki bi razkril njuno identiteto. Na posnetkih iz arhiva, kot zatrjuje, omenjeni dekleti nista bili prikazani, objavo spornih podatkov o dogajanju pa naj bi dovolil Mirko Strojan. Eva Kobe tudi meni, da so člani družine Strojan javne osebnosti, »o katerih javnost redno obveščajo celo predstavniki vlade, nenazadnje pa so za družino nekaj denarja odšteli tudi državljani RS kot davkoplačevalci«, zato so novinarji dolžni javnost seznanjati s pomembnejšimi dogodki v zvezi z družino. Mojca Širok in Rajko Gerič na obtožbo nista odgovorila.

SKLEP:

NČR ugotavlja, da so Eva Kobe, Mojca Širok in Rajko Gerič kršili 20., 21. in 22. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:

NČR pritrjuje argumentom Varuha in opozarja na razsodbo NČR v primeru Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek proti odgovornemu uredniku Bojanu Požarju (Direkt), v kateri je ponovno opozorilo na 22. člen, ki novinarjem nalaga posebno obzirnost, ko gre za otroke, ki jih je doletela nesreča ali družinska tragedija, zlasti, ko gre za sume spolnih zlorab, nasilje, odvzem otroka. Za objavo zgodbe bi se morali novinarji odločiti le v primeru, ko je to v skladu z otrokovimi koristmi oziroma javnim interesom. V pričujočem primeru NČR ugotavlja, da objava ni bila v skladu z otrokovimi koristmi, za poročanje o nesreči oziroma družinskih odnosih pa tudi ni bilo javnega interesa. To, da je šlo za družino Strojan, ki je bila v medijih že objekt nestrpnosti, bi moral biti dodaten argument za presojo, da poročanje o dogodku, ki je ogrozil življenje mladoletnice, ni v javnem interesu. Iz prispevka je kljub izpustitvi imena jasno, da gre za 10-letno hčerko Mirka Strojana, njena identiteta je bila torej razkrita, navedeni so bili neuradni podatki o njenem zdravstvenem stanju, razkriti so bili občutljivi intimni podatki o domnevni mladoletni storilki kaznivega dejanja in njenem prijatelju. Dovoljenje očeta za objavo teh informacij, po mnenju NČR, ni odvezalo novinarjev odgovornosti, da presodijo, ali ne bo razkritje teh podatkov škodilo otrokom. Glede sankcij, ki jih varuh predlaga, NČR pojasnjuje, da lahko upravnemu odboru DNS oziroma izvršilnemu odboru SNS predlaga, da člana društva oziroma sindikata izključi iz ene ali obeh organizacij. Takšen ukrep NČR lahko predlaga le, če je prišlo do namerne, zavestne ali ponavljajoče se hude kršitve določb Kodeksa novinarjev Slovenije. NČR takšne sankcije ni predlagalo, ker v tem primeru niso izpolnjeni razlogi zanjo.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen, in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 6. marca 2008

Predsednik Novinarskega častnega razsodišča

Vili Einspieler