ZVONKO HOČEVAR proti MIHI ŠTAMCARJU, Indirekt – Novinarsko častno razsodišče

Prispevek_Indirekt

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Jasna Tepina, Mojca Pašek Šetinc, Nada Ravter, Brigita Mohorič (člani) je na seji 26. februarja 2009 v primeru Zvonko Hočevar proti odgovornemu uredniku Indirekta Mihi Štamcarju ugotovilo, da urednik ni kršil Kodeksa novinarjev Slovenije.

Primer: ZVONKO HOČEVAR proti MIHI ŠTAMCARJU, Indirekt

Zvonko Hočevar je zoper časopis Indirekt vložil pritožbo zaradi zapisa v nepodpisani rubriki »Nenazadnje«. Meni, da zapisano predstavlja dejanja zoper njegovo čast in dobro ime, da gre za razžalitev z namenom zaničevanja, obrekovanje, žaljive obdolžitve in opravljanja.

V rubriki »Nenazadnje« je nepodpisani avtor po mnenju pritožnika o njem zapisal vrsto netočnih namigov in ugibanj o tem, ali se bo prijavil za katero od direktorskih mest v KC. Še zlasti pa je žalil z zapisom:« Kdo se bo prijavil, lahko le ugibamo, med najbolj talentiranimi avtorji prijavnih spisov pa poznavalci omenjajo … in Zvonka Hočevarja, kirurga, izgubljenega v nekih pozabljenih pisarnah. Slednjega enkrat mesečno najde le plačilna kuverta, vsakih nekaj let pa se prikaže sam od sebe in prijavi za kakšnega direktorja.«

Iz zapisanega vsak povprečen bralec razbere kontekst, da na delovnem mestu ne opravljam del in nalog, ki bi jih moral v skladu s pogodbo o zaposlitvi, ter dobi vtis, da naj bi bil zgolj oseba, ki prejema plačo, je zapisal pritožnik, ki meni, da je to diskreditacija.

Pritožnik dodaja, da se novinarji časopisa Indirekt nanj niso obrnili. Do podatkov o njem bi lahko prišli tudi na njegovi spletni strani, a tudi tega niso storili.

Pritožnik meni, da tudi objavljena fotografija, ki je zrcalna in nenaslovljena, dodatno kaže na nespoštovanje.

Zaradi vsega tega je prepričan, da je Indirekt kršil 1., 2., 3., 4., 6., 8., 11.,13.,14.,15.,16., 18., 19., 20., 22., 24. in 25. člen Kodeksa novinarjev Slovenija.

Pritožnik se je z zahtevo po objavi opravičila obrnil tudi na urednika Indirekta Miho Štamcarja, vendar trdi, da opravičilo ni bilo objavljeno.

Urednik Indirekta Miha Štamcar je na pritožbo odgovoril in zavrnil vse očitane kršitve kodeksa. Med drugim je pojasnil tudi, da ima rubrika »Nenazadnje« v Indirektu posebno funkcijo, in sicer da ne gre za raziskovalno novinarski žanr, kot v pritožbi očita pritožnik, temveč za kratek satirični sestavek, ki hudomušno, nikakor pa ne žaljivo komentira aktualne zadeve in osebe. Kot je zatrdil odgovorni urednik Indirekta, imajo satirične osti, ki so uperjene zoper nastopajoče v rubriki, konkretno oziroma realno podlago. V primeru pisanja v zvezi s pritožnikom je bil to aktualni razpis za direktorja Onkološkega inštituta ter prihajajoči razpis za mesti direktorjev v Kliničnem centru.

Odgovorni urednik Indirekta pojasnjuje tudi, da so prejeli pisno prošnjo pritožnika za objavo ustreznega opravičila. Ker pa v prvem pisanju pritožnika pravega razloga za objavo opravičila niso našli, so pritožniku predlagali, da na morebitne netočnosti in nepravilnosti v spornem besedilu odgovori z ustreznim besedilom. To je pritožnik tudi storil in Indirekt je popravek, iz katerega je razbrati tudi opravičilo časopisa, v celoti objavil.

SKLEP:

Novinarsko častno razsodišče je razsodilo, da Indirekt, zanj odgovorni urednik Miha Štamcar ni kršil 1., 2., 3., 4., 6., 8., 11., 13., 14., 15., 16., 18., 19., 20., 22., 24. in 25. člena Kodeksa novinarjev Slovenija.

Obrazložitev:

Novinarsko častno razsodišče je presodilo, da do navedenih kršitev Kodeksa novinarjev Slovenija ni prišlo. Gre za rubriko v časopisu Indirekt, ki že po svoji obliki nakazuje, da gre za posebno novinarsko zvrst, satiro in komentar, in nikakor ne za poročilo ali raziskovalno novinarski članek, kot to v pritožbi domneva pritožnik. V takšnih rubrikah se objavljajo tudi ugibanja in namigi, ki so za udeležene neprijetni, a resnični. Prav zato je rubrika tudi nepodpisana in zanjo v celoti odgovornost prevzema odgovorni urednik časopisa.

NČR meni, da kršitve 1. člena Kodeksa novinarjev Slovenija, in sicer, da mora novinar preverjati točnost zbranih informacij in napake, četudi nenamerne, priznati in popraviti, ni bilo. Informacije o zaposlitvi pritožnika v KC in njegovih ambicijah, da bi vodil KC, ki jih je v svoji zbadljivo-satirični rubriki objavil časopis Indirekt, so bile točne (glej tudi spletno stran www.kclj.si). Ob tem je pritožnik še pred prijavo Indirekta NČR časopisu poslal več strani dolgo zahtevo za objavo opravičila, odgovorni urednik Indirekta pa je v skladu s pravili iz Zakona o medijih pritožnika zaprosil za ustrezno vsebinsko obliko opravičila oziroma popravka in ga nato tudi v celoti takoj objavil.

Kršitev 2. člena kodeksa, ki pravi, da mora novinar pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, hkrati pridobiti odziv vseh tistih, ki jih te informacije zadevajo, ni dokazana. Po mnenju NČR gre za jasno ločeno satirično rubriko časopisa Indirekt, v kateri časopis objavlja komentarje, namige in mnenja, ki zbodejo vpletene. Zapis je lahko užalil pritožnika, a je ustrezal resnici in ni vseboval hudih obtožb na njegov račun, zaradi katerih bi moralo uredništvo časopisa za zapisani komentar iskati njegov odziv.

NČR meni, da 3. člen kodeksa, kot ga navaja in si ga razlaga pritožnik, ni bil kršen. Indirekt je v zapisu večkrat navedel, da gre za ugibanja, kdo se bo prijavil na razpis za direktorska mesta v OI in KC. Prav tako Indirekt ni kršil 4. člena Kodeksa novinarjev Slovenije, ki zahteva navedbo vira informacij, kadar je to mogoče. V konkretnem primeru je bil vir informacij anonimen, kar je jasno razvidno iz zapisanega.

NČR je prepričano, da pritožnik ni navedel prav nobenega dokaza za kršitev 6. člena kodeksa (novinar se mora izogibati plačevanju informacij in biti previden pri tistih, ki v zameno za informacije pričakujejo denar ali ugodnosti), ki jo pritožnik očita časopisu Indirekt.

Do kršitve 11. člena kodeksa (ločevanje komentarja in poročil) ni prišlo. Rubrika »Nenazadnje« je namreč zelo jasno, z okvirjem označena kot rubrika zbadljive in komentirane vsebine in kot komentar oziroma mnenje ločena od poročil.

NČR ocenjuje, da 13., 14. in 18. člen, kot jih navaja pritožnik, ne le da niso bili kršeni, temveč za njihovo kršitev pritožnik ni navedel prav nobenih dokazov. Gre za člene Kodeksa novinarjev Slovenije, ki govorijo o nedopustnosti prepletanja in združevanja novinarskih in oglasnih sporočil ter o jasni razpoznavnosti oglasnih sporočil v medijih ter zavračanju ugodnosti, ki jih ponujajo oglaševalci. Rubrika Indirekta »Nenazadnje« ni oglasno sporočilo, kar je bralcu tudi razvidno.

Po oceni NČR prav tako ni nobenega dokaza za kršitve 15., 16. in 19. člena kodeksa. Gre za člene o morebitnem konfliktu interesov. NČR v zapisu ni razbral konflikta interesov s strani Indirekta, zaradi katerega bi se ta moral iz pisanja izločiti, prav tako pritožnik ni navedel prav nobenega konkretnega dokaza za svojo obtožbo na račun Indirekta glede prejemanja daril, uslug ali nagrad, o čemer govori 16. člen kodeksa.

Po mnenju NČR 20. in 22. člen Kodeksa novinarjev Slovenije nista bila kršena. NČR meni, da ni prišlo do neupravičenega poseganja v pritožnikovo zasebnost. Ob tem je tudi na spletni strani KCLJ razvidno, da pritožnik ni zasebnik, do katerega bi morali imeti novinarji posebno obziren odnos, saj ima ambicije postati generalni direktor KCLJ.

Prav tako pritožnik glede kršitev 24. in 25. člena kodeksa (novinar ima pravico zavrniti delo, ki je v nasprotju z njegovim prepričanjem, ter nihče brez soglasja novinarja ne sme spremeniti njegovega izdelka) pritožnik ni navedel prav nobenega argumenta za kršitev, zato NČR meni, da člena nista bila kršena.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

v Ljubljani, 26. februarja 2009

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča